Norma Ljubljana 0590 45 500 Norma Maribor 02 320 40 22 Norma Celje 03 620 22 18 Norma Krško 07 492 51 51
Preko 3000 izdelkov v BIO kakovosti
Best Buy Award
Jamčimo najvišjo kakovost BIO izdelkov
V košarici
Vaša košarica je prazna
V košarici
Vaša košarica je prazna.

Mimo pasti sladkorjev

16.3.2018
Natisni

Daleč od tega, da bi zamaščenost jeter lahko pripisali samo prekomernemu uživanju alkohola. Ta zdravstvena težava se hitro širi tudi po muslimanskih deželah, kjer je pitje alkohola prepovedano. Gre za t.i. nealkoholno zamaščenost jeter (NASH), za katero boleha v Sloveniji po nekaterih ocenah približno 33% Slovencev.

 

 

Zamaščenost jeter in sladkor

 

Gre za resno težavo, ki lahko pripelje do ciroze jeter. Zamaščenost jeter pa je tudi glavni indikator t.i.  presnovnega sindroma, ki je tesno povezan z diabetesom in boleznimi srca in ožilja. V Sloveniji boleha za diabetesom že 7% prebivalstva, med vzroki smrti pa so srčno-žilna obolenja s 40% na vrhu lestvice.

 

Potrebno se je torej vprašati, od kod izvira presežek maščobe v jetrih, če zanjo ni kriv alkohol. Uradna doktrina je za kopičenje maščob v telesu dolgo krivila pretirano uživanje kalorij, zlasti maščob (ob premalo telesnega gibanja). Dr. Robert H. Lustig pa v svoji knjigi »Mastna laž« (UMco, 2014) razkriva, da je to zmotno. Presnovni sindrom se je razmahnil šele v zadnjih desetletjih, ko se je drastično povečala predvsem količina zaužitih sladkorjev. Že leta 1980 je povprečni Američan zaužil 19 kg sladkorja letno, kar je bilo že krepko nad zdravstveno priporočeno količino dodanih sladkorjev. Do leta 2012 se je poraba sladkorja več kot potrojila in dosegla kar 62 kg na prebivalca letno.

 

Znano je tudi, kako sladkorji prispevajo k zamaščenosti jeter in presnovnemu sindromu. Celice lahko uporabijo energijo iz ogljikovih hidratov le, če so razgrajeni v enostavne sladkorje – monosaharide. To sta glukoza in fruktoza. Obe imata enako kemijsko formulo (C6H12O6), a se presnavljata različno.

 

Fruktoza se presnavlja v jetrih 

 

Glukoza je energetski vir za vse vrste naših celic. Le 20% se je predela v jetrih, 80% pa v celicah drugih organov. Če je je v telesu preveč, začne trebušna slinavka proizvajati hormon inzulin, ki narekuje celicam, naj jo predelajo v maščobne zaloge. Zaradi tega se zredimo, a zbolimo šele, ko je telo zelo dolgo preobremenjeno s presežkom glukoze (diabetes…), ugotavlja dr. Lustig.           

 

Mnogo nevarnejša je fruktoza, ki je dolgo po krivici veljala za »blago sestro« glukoze, saj je njen glikemični indeks nizek. Toda, ker jo zmorejo presnavljati le jetrne celice, njen presežek močno obremenjuje predvsem ta organ. Poleg tega je fruktoza v primerjavi z glukozo kar sedemkrat bolj podvržena oksidaciji (Maillardova reakcija), pri kateri nastajajo strupeni prosti radikali. Jetra se zlasti ob uživanju obilo fruktoze zamastijo in zabrazgotinijo, posredno pa fruktoza spodbuja tudi nastajanje sladkorne bolezni. Pretirano uživanje fruktoze tako deluje podobno razdiralno kot pretirano uživanje alkohola (etanola), ki se tudi večinoma predeluje v jetrih (80%).

 

Posredni vir glukoze je škrobnata hrana (kruh, testenine, riž, krompir), saj se škrob v prebavi predela v glukozo. Sladka naravna živila (sadje, med itd), pa vsebujejo oboje - glukozo in fruktozo, tako z naravno hrano nikoli ne dobimo čiste fruktoze. V običajnem namiznem sladkorju (saharozi) je 50% glukoze, 50% pa fruktoze. Prav fruktoza daje živilom sladek okus. Tudi v medu sta obe vrsti sladkorja. Zlasti v ZDA veliko uporabljajo tekoče sladilo iz koruze (HFCS), ki vsebuje visok odstotek fruktoze. V sodobnem svetu so pomemben vir sladkorjev sladkane pijače. A tudi sveže iztisnjeni sadni sokovi niso nič manj nevarni, pravi dr. Lustig. Poudarja, da je v kozarcu svežega pomarančnega soka prav toliko sladkorja kot v kozarcu kokakole, fruktoze pa še več. »Sladkorji so sladkorji«, opozarja Lustig. Naj bodo v industrijskih ali naravnih pijačah, v presežku so za zdravje zelo nevarni.

 

Poudariti je treba, da so sladkorji problematični le v presežni količini. Telo jih potrebuje, saj je glukoza temeljni energetski vir celic. Če jim dovajamo sladkorje v količinah, ki jih zmorejo normalno predelati v svojih mitohondrijih, ni bolezenskih posledic. Če pa je sladkorjev preveč, jih morajo celice predelati s pomočjo inzulina v energetske zaloge. Čarobne formule za rešitev tega problema ni. So pa ukrepi, s katerimi lahko zmanjšamo nevarnosti, ki izhajajo iz presežka sladkorjev v telesu. V bistvu je treba doseči, da ne bo presežka sladkorjev v krvi, oziroma da bo takih obdobij čim manj. Zato je potrebno uresničiti naslednje cilje: zmanjšati potrebo po uživanju sladkorjev (in s tem zmanjšati vnos sladkorjev), upočasniti njihovo absorpcijo iz črevesja v kri in povečati potrošnjo obstoječih telesnih energetskih zalog. V nadaljevanju navajamo nekaj sklopov ukrepov, s katerimi uresničujemo te cilje.

 

Razbremenilni ritem dneva (metoda 2+5)

 

Dr. Lustig v svoji knjigi Mastna laž zagovarja predvsem naslednje ukrepe za zmanjševanje problema presežka sladkorjev: povečanje telesne aktivnosti (da pokurimo odvečni sladkor v krvi in znižamo raven stresnih hormonov, ki pospešujejo kopičenje maščob v trebuhu), uživanje več celostnega sadja in zelenjave, saj s tem zaužijemo dovolj netopnih vlaknin (te so večinoma v zelenjavi), ki upočasnijo absorpcijo sladkorjev iz črevesja v kri, poleg tega pa sprožijo občutek sitosti, ko prodrejo globoko v tanko črevo.

 

Vse to je že vključeno v metodi 2+5, ki zajema dnevno uživanje petih obrokov sadja in zelenjave, vsaj eno uro hoje po svežem zraku in sončni svetlobi ter pitje vsaj 1,5 litra vode na dan (glej Narava zdravi, št. 44). Še več, metoda 2+5 vključuje tudi aktivnosti, ki zmanjšujejo apetit, pa jih Lustig ne omenja (pitje vode, bivanje na soncu, bivanje na svežem zraku…).

 

Uživanje grobih pretežno zelenjavnih smutijev

 

Ko se trudimo, da bi uživali sadje in zelenjavo petkrat na dan, običajno povečamo količino sadja, premalo pa pojemo zelenjave, ki bi morala prevladovati (60% zelenjave in 40% sadja). Z jutranjim pretežno zelenjavnim smutijem, popravimo to nesorazmerje v korist zelenjave. Dr. Lustig  nasprotuje uživanju smutijev,  ker so  netopne vlaknine v njih tako drobno zmlete, da ne upočasnijo prehoda sladkorjev iz črevesja v kri.  Mi pa se zavzemamo za uživanje grobo mletih (pretežno zelenjavnih) smutijev. Z njimi zaužijemo več zelenjave, kot bi jo sicer, grobo mlete vlaknine pa upočasnijo prehajanje sladkorjev v kri.

 

Tako zjutraj redno popijemo kozarec (3 – 5 dl) smutija, ki vsebuje približno 60% zelenjave. Dovolj je že ena vrsta zelenjave, a običajno uporabimo po tri vrste.  Od sadja najpogosteje umešamo bio banano in bio limono, saj zelo izboljšata okus smutija, sicer pa uporabljamo tudi drugo sadje. Običajno dodamo v mešalec še namočena bio chia semena, bio semena lanu ali bio konoplje (1-2 žlici na osebo). Ta so bogata z esencialnimi maščobnimi kislinami, ki jih v naši prehrani običajno primanjkuje in jih je priporočljivo uživati skupaj s sadjem. Obvezna sestavina našega smutija sta tudi jedilna žlica ali dve MCT olja, ki je alternativno gorivo za glukozo in ščiti možgane pred demenco.

 

 

Naš zajtrk: grobi zelenjavni smuti in izbrana dopolnila

 

Zmanjšan vpliv sladkorja z dopolnilnim prehranskim sistemom Dr. Iztoka Ostana 

 

Pasti sladkorjev je danes mnogo več kot jih je bilo v preteklosti. Njihovo nevarnost lahko zmanjšamo tudi z uživanjem dopolnil  MAPMegaHydrate in probiotikov Vita Biosa.  Koristi pa tudi polnovredni post.

 

Če zamenjamo del zaužitih beljakovin z esencialnimi aminokislinami MAP, zmanjšamo količino sladkorjev v krvi. Običajne beljakovine namreč tvorijo veliko odpadkov. Iz enega grama razgrajenih običajnih beljakovin tvori telo kar 49 gramov glukoze. Aminokisline MAP pa praktično ne tvorijo odpadkov (zgolj 1%), zato ne povišujejo sladkorja v krvi.

 

Raven sladkorja znižuje tudi uživanje učinkovitih probiotikov. Dr. Honda in sodelavci so v preizkusih na miših ugotovili, da mlečnokislinske bakterije zmanjšujejo raven sladkorja v krvi po obroku. Domnevno se ob učinkovanju teh bakterij zmanjša dotok sladkorjev iz črevesja v kri.

 

Tudi uživanje MegaHydrata, mineralnega prahu, ki oživi vodo po vzoru vode, ki jo pijejo stoletni himalajski Hunze, deluje blagodejno na raven glukoze v organizmu. S preizkusi na celicah so ugotovili, da se pospeši pretvorba glukoze v energijo (ATP). V laboratorijskih poizkusih se je s  pomočjo MegaHydrata proizvodnja ATP povečala do petkratno, količina glukoze v celicah pa se je pri tem znižala za polovico. S poskusi na miših so dokazali, da FHES varuje tudi jetra.

 

Vir: Dr. Iztok Ostan

Iztok in Alberta Ostan, Božena Ambrozius

Natisni




Da bi vam olajšali uporabo našega spletnega mesta, uporabljamo piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov. Podrobnosti o piškotkih.
Strinjam se
Zapri
S kljukico soglašate, da podjetje Verasio d.o.o. uporabi vaše podatke za namen pošiljanja informacij preko e-pošte. Vse o varovanju osebnih podatkov.
Želim prejemati le e-novice, ki so zame relevantne. S kljukico soglašate, da bomo vaše podatke profilirali in boste prejemali le e-novice, ki temeljijo na vaših osebnih interesih. Primer: vabila na naša predavanja in delavnice v vam najbližji Normi. Vse o varovanju osebnih podatkov.
Napaka: vpišite svoje podatke