Norma Ljubljana 0590 45 500 Norma Maribor 02 320 40 22 Norma Celje 03 620 22 18 Norma Krško 07 492 51 51
Preko 3000 izdelkov v BIO kakovosti
Best Buy Award
Jamčimo najvišjo kakovost BIO izdelkov
V košarici
Vaša košarica je prazna
V košarici
Vaša košarica je prazna.

Ali ste vedeli, da Halloween izvira iz Evrope?

29.10.2018
Natisni

Halloween je eden najstarejših praznikov na svetu in ima torej dolgo zgodovino. Ne prihaja iz ZDA, kot mnogi zmotno menijo, temveč ima korenine v Evropi. Izvira predvidoma iz poganske keltske tradicije. Kelti so živeli na Irskem, na Škotskem in v drugih predelih Evrope. Pred več kot 5.000 leti se je keltsko leto končalo z 31. oktobrom, ko so praznovali praznik »Samhai«, ki je pomenil tudi konec poletja. S tem praznikom so zabeležili dan, ko so se duše umrlih tega leta vrnile v kraj, kjer so živele. Kelti so takrat poznali le dva letna časa, poletje in zimo, in so ta prehod praznovali na 11. polno luno v letu. Verjeli so, da je poletje čas življenja in zima čas smrti, zato so bili prepričani, da se v noči na prehodu iz enega v drug letni čas ta dva svetova srečata.

 

 

V tistih časih je bilo splošno razširjeno mnenje, da se duhovi bojijo ognja, zato so na predvečer praznika ljudje prižigali sveče v pozdrav zimi in so z ognjem hkrati odganjali zle duhove. Da duhovi ne bi vstopili v hišo, so jim na prag nastavili pijačo in jedačo, kasneje pa so v repo in korenje rezbarili skremžene obraze, da bi duhove prepričali, da v tej hiši nimajo kaj iskati.

 

Šele veliko kasneje se je z uvedbo gregorijanskega koledarja določil stalni datum za ta praznik, 31. oktober. Nasledniki Keltov so potem ta praznik praznovali vedno v noči iz 31. oktobra na 1. november. Gibanja, ki temeljijo na starih, predkrščanskih kulturah, še dandanes na ta dan praznujejo praznik Samhain.

 

V 19. stoletju se je mnogo Ircev, potomcev Keltov torej, izselilo v ZDA in s seboj poneslo to tradicijo. V ZDA in v Kanadi je ta praznik ponovno doživel preobrazbo ter se sčasoma zelo razširil. Korenje so zamenjali z bučami, saj je bilo slednjih v Ameriki veliko več. Za še bolj grozljiv učinek so v  izdolbene buče vstavljali sveče. Dandanes je ta običaj v Ameriki predvsem povezan z zelo donosnim poslom, saj se halloweenska industrija ne naveliča izdelovati in po vsem svetu pošiljati plastičnih buč in grozljivih mask!

 

Kako je nastal pojem Halloween?

 

Prvega novembra praznujejo katoliki približno zadnjih 1.100 let praznik »Vsi sveti«, kar v angleškem prevodu pomeni »All Hallows«. Predvečer, 31.10., pa se imenuje »All Hallows Evening«, kar je bilo kasneje skrajšano na lažje uporabno različico »Halloween«.

 

Zdaj ko smo izvedeli, kako so buče prišle v ta praznik, jim posvetimo malo več pozornosti. To si zaslužijo!

 

 

BUČE

 

Ali ste vedeli?

 

Nutricionisti zatrjujejo, da so bio buče ena najbolj hranljivih vrst hrane, ki jih poznamo. Mimogrede, buče niso zelenjava, ampak sadje. Tudi bio melone, na primer, sodijo v družino buč. So sorazmerno ugodne, rastejo lokalno in so pravzaprav na razpolago vse leto! Izredno preprosto jih je vnesti v številne recepte, povrh vsega pa imajo še malo kalorij. Ameriški domorodci so buče uporabljali kot hrano, bučna semena pa kot zdravila.

 

 

Z mesom in sokom teh velikih in težkih plodov, sorodnih kumaram, lahko začnemo uspešno dieto in zmanjšamo maščobne blazinice. Polega tega bio bučna semena upočasnjujejo procese staranja. Znanstveniki so ugotovili, da se v okroglih plodovih skriva več, kot bi lahko pričakovali.

 

Buče so pravo superživilo

 

Bučno meso je izjemno bogato z vodo in vlakninami ter pospešuje prebavo, primerno pa je tudi za razstrupljanje. Buča veže in izloča strupene snovi, pa tudi žolčne snovi in maščobe. Encimi v hranilni kaši razbremenjujejo trebušno slinavko, ki tako proizvaja manj lipaz (encimov za razgradnjo maščobe). Ključna hranilna snov v bučah pa so različne vrste karotenoidov. Ne poznamo živila, ki bi imelo bogatejšo in učinkovitejšo zalogo karotenoidov, le-ti pa pripomorejo k zaviranju mnogih bolezni, kot lahko spodaj preberete.

 

Bučni sok je najboljši zelenjavni napitek. Vse vrste vitaminov in minerali, kot so baker, železo, magnezij ali kalij, so v idealnih medsebojnih razmerjih, ki fiziološko izvrstno ustrezajo naši presnovi. Buča izpira telo, uravnava količino vode v tkivih in pomaga hujšati. Rumena barva je posledica karotenoidov, najljubše hrane našega imunskega sistema.

 

Še več koristnih lastnosti buče

 

Še večje bogastvo pa se skriva v bučnih semenih – vsaka zase je manjši biološki zaklad. Sestavljajo jih kakovostne nenasičene maščobne kisline, ki so v presnovi potrebne za celično dihanje, nastajanje celičnih sten, prenašanje holesterola, delovanje žlez ter za kožo in sluznice. Beljakovinske molekule v bučnih semenih pomlajujejo in popravljajo telesne celice ter skrbijo za zdravo rast. Zato jih imejte pri roki v avtomobilu, v pisarniškem predalu in pred televizorjem. Bučna semena nas nasitijo prav toliko kot rebrce čokolade, vendar so – neki biokemik je to izračunal – natančno 14.470 krat bolj zdrave.

 

Kako buče pripomorejo k zdravju?

 

•             Pospešujejo prebavo in razstrupljajo črevesje

•             Znižujejo količino maščob v krvi, razbremenjujejo trebušno slinavko

•             Pomagajo pri razgrajevanju maščobnih blazinic

•             Pospešujejo izločanje seča, pomagajo pri težavah z ledvicami in prostato

•             Krepijo imunski sistem

•             Varujejo pred raznimi vrstami raka in nastankom očesne mrene.

•             Krepijo varovalno ovojnico živcev, zato pomirjajo.

•             Preskrbujejo telo z vitaminom A.

•             Zmanjšujejo tveganje za srčne bolezni.

 

Kaj vse lahko delate iz buč?

 

Daleč od tega, da bi kuhali samo bučne juhe, z njimi lahko delate njoke, omako iz buče za slastne peresnike, pire krompir lahko obogatite s hokaido bučobučo maslenko lahko pripravite v čilijevi omaki, maslenko lahko tudi polnite! Vsi recepti z bučami so slastni! Najnovejši Normin recept smo posvetili vedno bolj priljubljenemu humusu - tokrat z zanimivim obratom - iz buč hokaido :). 

 

 

Vir:

Zdravilna moč sadja in zelenjave, Klaus Oberbeil, dr.med Christina Lenz, Založba Prešernova družba, 2000

Najhrana za najzdravje, Steven G. Pratt in Kathy Mathews, Založba Debora, 2004

Natisni




Da bi vam olajšali uporabo našega spletnega mesta, uporabljamo piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov. Podrobnosti o piškotkih.
Strinjam se
Zapri
S kljukico soglašate, da podjetje Verasio d.o.o. uporabi vaše podatke za namen pošiljanja informacij preko e-pošte. Vse o varovanju osebnih podatkov.
Želim prejemati le e-novice, ki so zame relevantne. S kljukico soglašate, da bomo vaše podatke profilirali in boste prejemali le e-novice, ki temeljijo na vaših osebnih interesih. Primer: vabila na naša predavanja in delavnice v vam najbližji Normi. Vse o varovanju osebnih podatkov.
Napaka: vpišite svoje podatke