Brezplačna dostava pri nakupu nad 65 €
Naredi si sam – domačo in zdravo MARMELADO
Kuhamo marmelado – zdravo in slastno
Dobra plat (… no, slabe plati ni ☺️) kuhanja marmelade je v tem, da lahko mešate poljudno sadje in zelenjavo, delate manjše porcije, kuhate sproti kot plodovi dozorevajo in tako vam vse skupaj naenkrat tudi ne vzame preveč časa. Najboljše pri vsem tem pa je, da se sami odločite, katere izdelke boste uporabili in koliko sladkorja dodali. Možnosti in receptov je res veliko.
Za vse, ki še niste sami pripravljali marmelad smo pripravili smernice za uspešno kuhanje marmelad.
Za začetek ...
Najprej moramo ločiti med izrazi marmelada, sadni namaz in džem. Zakonodaja sicer določa še podrobnejšo členitev, vse pa je odvisno od vrste sadja, količine oziroma razmerja med sadjem, vodo in sladkorjem. Konsistenca marmelade je nekje med džemom in sadnim želejem, marmelada pa se lahko pohvali z nekoliko daljšo obstojnostjo: v lončkih jo lahko hranite kar dve leti. Moja stara mama je uporabljala le izraz marmelada, morda še džem, zato bom zaradi poenostavitve v tem članku ostala pri dobri »stari marmeladi«.
Če se sprašujete, katero sadje je uporabno za marmelado, vam lahko povemo, da tako rekoč vsako. Najbolj pogoste so jagode in češnje, ampak tudi vso drugo sadje kot so marelice, slive in vse vrste jagodičevja se čudovito podajo v kozarec.
Vedno več ljubiteljev marmelad pa eksperimentira z nenavadnimi kombinacijami – na primer marmelada iz na soncu dozorjenih paradižnikov, ki se odlično prilegajo siru ali drugim dobrotam z žara. Naj bo končni izdelek sladek ali začinjen, vedno uorabite le sestavine prvovrstne kakovosti. Sadje in zelenjavo z udarninami ali rjavimi madeži izločite, da v marmelado ne vnesete plesni ali drugih nečistoč.
Želiranje - s čim?
Druga najpomembnejša sestavina marmelade je želirno sredstvo. Najpogosteje uporabljeni so želirni sladkor, agar agar in pektin. Paziti je potrebno na razmerje vseh sestavin, da bo marmelada tako čvrsta, kot ste želeli. Upoštevati pa morate tudi, da sadje že po naravi vsebuje želirno sredstvo pektin, nekatere vrste več, druge manj. Največ ga vsebuje sadje tik pred najvišjo stopnjo zrelosti.
Želirni sladkor vam omogoča povsem nezapleteno želiranje. Mešanica sladkorja za vlaganje običajno že vsebuje pektin, kislino in sladkor, od razmerja med sadjem in sladkorjem pa je odvisen končni okus marmelade.
Sladkor sicer ni le sladilo, ampak tudi konzervans. Vendar pa je napačno razmišljanje, da ga prav zaradi tega mora biti veliko. Sladkorja lahko dodate minimalno v marmelado in tako poudarite okus sadja. Vendar pa, če zmanjšamo vsebnost sladkorja, moramo veliko bolj paziti na čistočo in zdravje sadja kot tudi na čistočo orodja, kuhinje in embalaže.
Ekološko pridelan želirni sladkor, ki ga ponujamo v Normi, vsebuje tudi jabolčni pektin, vendar je potrebno dodati bio limono ali citronsko kislino.
Katero želirno sredstvo naj uporabim?
Pektin je rastlinsko želirno sredstvo, ki se nahaja v citrusih, kutini in brusnicah. V izdelkih na trgovinskih policah običajno najdete pektin iz jabolčnih lupin. Ta razvije svojo želirno lastnost šele z dodatkom ustrezne količine sladkorja in kisline.
Agar agar je prav tako želirno sredstvo rastlinskega izvora, pridobljeno iz alg. Ta prah pa ni uporaben le pri kuhanju marmelad, temveč se uporablja tudi pri pripravi različnih krem, desertov in tortnih prelivov – torej povsod, kjer je potrebno kaj želirati.
Priprava: 500 ml tekočine želirate z eno zravnano žličko agar agarja.
Uporabite lahko tudi ekološko želirno sredstvo, primerno za vegane. To želirno sredstvo ne vsebuje nobenih naravnih konzervanosov, zato je za obstojnost marmeladi potrebno dodati sladkor.
Obstaja tudi sladkor za želiranje brez kuhanja. Primerno je za sadne namaze, ki jih boste kmalu porabili. Želirno sredstvo samo vmešate v mešanico sadja in pretlačite s paličnim mešalikom. Sadni namaz pustite stati v hladilniku najmanj 2 uri. In svež sadni namaz je narejen!
Sladila v marmeladi
Marmelado lahko sladkate s trsnim sladkorjem, medom, agavinim sirupom ali s sadnimi sirupi. Vedno bolj cenjeni pa postajajo naravni sladkorji, ki ne vplivajo na dvig sladkorja v krvi in so brez kalorij: eritritol in stevia. Upoštevati pa morate, da ima vsako sladilo svoj značaj.
Bio surovi trsni sladkor je temne barve in svojstvenega okusa. Z njegovo uporabo izgubi marmelada nekaj barvne intenzivnosti in sadnega okusa. Če sladkor zamenjate z medom upoštevajte seveda, da je slednji občutno slajši. Agavin sirup ima podobne lastnosti kot sladkor.
Če sladkate z jabolčnim ali hruškovim sadnim sirupom pomislite, da ta dva sirupa ohranita svoj intenzivni sadni okus.
Eritritol je nekoliko manj sladek od navadnega sladkorja, zato ga lahko dodate malo več.
Kakšen lonec vzamem za kuhanje marmelade?
Pravilna velikost in oblika lonca igrata pri kuhanju marmelade pomembno vlogo.
Vzemite visok, predvsem pa širok lonec, ker se sadje pri vrenju v loncu dvigne. Tudi sok lahko iz lonca škropi naokrog, pa še prostor za mešanje potrebujete. Odlično se izkaže takšna iz nerjaveče kovine z debelejšim dnom, nikakor pa poškodovana emajlirana posoda.
Za mešanje vsebine uporabljamo dolge lesene kuhalnice. Za polnjenje marmelad v kozarce je priporočljiva uporaba širšega lija in zajemalke. Potrebujemo tudi več čistih kuhinjskih krp in papirnate brisače. Delo nam bo uspelo le, če bodo vsi pripomočki, ki jih bomo uporabili, čisti in brezhibni.
Kdaj je marmelada kuhana
Ko je sadje vrelo toliko časa, kot je zapisano v receptu, pred polnjenjem v kozarce najprej preizkusite, ali vam čvrstost marmelade ustreza. Z žlico zajamite nekaj vroče marmelade in jo dajte na hladen krožnik. Če se strdi, je marmelada kuhana. Če ni dovolj čvrsta, preprosto dodajte v lonec nekaj limonine kisline, premešajte in ponovite preizkus.
Priprava kozarcev in pravilno vakuumiranje
Da bo marmelada kar najdlje držala, moramo kozarce ustrezno pripraviti in po polnjenju z njimi pravilno ravnati. Najprej kozarce in pokrovčke izperite z vročo vodo in jih obrnite na kuhinjski krpi, da se odcedijo. Ni jih potrebno povsem posušiti. Vročo marmelado napolnite v čiste kozarce povsem do roba, zaprite s pokrovčkom in jo pustite na pokrovu stati približno 5 minut. Potem kozarce obrnite in jih pustite, da se ohladijo.
Po vakuumiranju pazite le še, da boste kozarce pravilno skladiščili. Najdlje vam bo marmelada držala, če boste kozarce hranili na hladnem in temnem prostoru.
Malo drugačne marmelade
Bi želeli pripraviti drugačno, bolj gurmansko marmelado? Potem uporabite čili, rožmarin, zelišča, začimbe, rum, likerje ali kakšno domače žganje – vse to bo vaši marmeladi pričaralo prav poseben okus! Seveda to ni za vsakogar, velja pa malo eksperimentirati, morda odkrijete povsem nove okuse.
Domača marmelada je tudi lepo darilo, posebna marmelada pa bo še posebej navdušila prejemnika! Poskusite slivov džem s praženimi mandlji in mandljevim likerjem ali sladko-pekočo marmelado iz paradižnikov s čilijem – ta je zvezda vseh piknikov.
Receptov in idej je toliko, da lahko vsako sezono preizkušate kaj novega. Verjamem pa, da imate tisto svojo naj-najljubšo marmelado, ki je ne sme nikoli zmanjkati in ob kateri vzdihujejo gostje, ko z njo postrežete.
Zaupajte nam vaš najljubši recept na naši facebook strani ali nam pišite na norma@norma.si. :-)
