Norma Ljubljana 0590 45 500 Norma Maribor 02 320 40 22 Norma Celje 03 620 22 18 Norma Krško 07 492 51 51
Preko 3000 izdelkov v BIO kakovosti
 
Jamčimo najvišjo kakovost BIO izdelkov
V košarici
Vaša košarica je prazna
V košarici
Vaša košarica je prazna.

Antioksidanti za dolgo življenje

1.11.2011
Natisni

 

Verjetno smo že vsi ničkolikokrat slišali o antioksidantih in njihovi pomembnosti za naše zdravje. Pa že veš kaj resnično pomeni za tvoje zdravje? V tem nasvetu ti ponujam razširjeno znanje o tej molekuli: zakaj je tako pomembna za naše telo in kje jo najdemo.

 

 

Antioksidant je molekula, ki lahko upočasni ali prepreči oksidacijo drugih molekul. Oksidacija je kemična reakcija prenosa elektrona iz ene substance na spojino, ki se oksidira (reducent). Pri oksidacijskih reakcijah lahko nastajajo prosti radikali, ki v telesu sprožijo verižne radikalske reakcije, posledice teh pa so lahko poškodbe celic. Antioksidanti prekinejo takšne reakcije, saj reagirajo s prostimi radikali in jih tako nevtralizirajo, s tem pa preprečijo oksidacijo drugih molekul.

 

 

Prosti radikali

 

Prosti radikali so zelo znani biokemični škodljivci, ki povzročajo od 80 do 90 odstotkov vseh degenerativnih bolezni. To so molekule ali atomi, ki imajo neparno število elektronov in zaradi tega zelo hitro reagirajo z drugimi spojinami. Če jih je v telesu preveč, napadejo zdrave celice, poškodujejo proteine, maščobe, DNK in RNK. Kadar prosti radikali reagirajo s celičnimi membranami zdravih maščobnih celic, nastanejo lipidni peroksidi. Lipidni peroksidi so zelo obstojni in zato še posebej škodljivi, saj lahko telesu povzročajo trajno škodo. Ta škoda se pokaže v obliki degenerativnih bolezni, kot so ateroskleroza, diabetes, očesna mrena, artritis, prehitro staranje, kožne gube in rakava obolenja.

 

Nastanek prostih radikalov v telesu povzročijo predolgo izpostavljanje sončnim žarkom, onesnaženo okolje, jedrsko sevanje, kajenje, kemičen stres, ki nastane zaradi onesnaženega zraka, konzervansi, insekticidi, različna kemična sredstva, ter čustveni stres. To so tako imenovane karcinogene snovi.

 

Odkritju, da lahko vitamini A, C in E ter po najnovejših izsledkih tudi mineral selen te oksidante onesposobijo, je sledilo raziskovanje njihovih zmožnosti v boju proti raku. Rezultati so za zdaj izjemno spodbudni, čeprav nas hkrati tudi opozarjajo, da imajo protikancerogene snovi še precej pomembnejšo nalogo kot zgolj razoroževanje oksidantov. Vitamin A na primer ne nadzira le rasti celic, temveč spodbuja tudi njihovo medsebojno komunikacijo. Izoflavonoidi pomagajo uravnavati hormonsko ravnovesje in blažijo negativne učinke presežka estrogena ali testosterona ter tako zmanjšujejo tveganje raka na dojki in prostati.

 

Te antioksidante bi lahko imenovali tudi »adaptogeni«, snovi, ki pomagajo organizmu, da se prilagodi sovražnemu okolju. Zelo veliko jih je v naravi, zato se misel o sodelovanju med nami in našim naravnim okoljem ponuja kar sama. Večina sodobnih karcinogenov je umetnih – rezultat nespoštovanja naše povezave z naravo in odnosa do nje. Rak je lahko posledica prevelike količine karcinogenov in premalo »adaptogenov«, kar prekine komunikacijo. Obrniti to razmerje je v tem trenutku najboljši način preprečevanja ali zaviranja razvoja raka.

 

 

Najbolj znani antioksidanti

 

 

Vitamin Atako vitamin A kot njegov predhodnik, beta karotin (ki ga telo lahko telo lahko pretvori v vitamin A), zaščitno delujeta proti raku. Osebe, ki s prehrano zaužijejo zelo malo vitamina A imajo dvakrat več možnosti, da bodo obolele za rakom na pljučih, kot tiste, ki so z vitaminom A dobro preskrbljene. Najprimernejša dnevna količina vitamina A je 5.000 – 10.000 i.e. vitamina A in 15 – 25 mg beta karotina.

 

Vitamin C – prehrana bogata z vitaminom C, zmanjša tveganje raka, veliki odmerki – več kot 5000 mg na dan (ekvivalent 100 pomaranč) – pa znatno podaljša pričakovano življenjsko dobo rakavih bolnikov. Leta 1970 sta dr. Linus Pauling in dr. Ewan Cameron začela  raziskavo v kateri je sto rakavih bolnikov brez možnosti ozdravitve vsak dan prejemalo 10 g (10.000 mg) vitamina C. Rezultate sta primerjala s skupino 1000 rakavih bolnikov, ki so jih zdravili z običajno terapijo. Stopnja preživetja je bila petkrat večja v skupini bolnikov, ki so prejemali vitamin C. Do leta 1978, ko je vseh 100 bolnikov v kontrolni skupini umrlo, je bilo 13 bolnikov iz prve skupine še vedno živih, 12 izmed njih je očitno popolnoma ozdravelo. Mnoge raziskave so pokazale, da 1-5 g vitamina C na dan preprečuje raka, že obolelim pa najbolj pomaga 10 g in več tega vitamina dnevno.

 

Vitamin E – v nasprotju z vitaminom C, ki je v vodi topen antioksidant in varuje vodene dele telesa, je vitamin E v maščobah topen antioksidant in varuje celične membrane ter ščiti maščobe pred oksidacijo. Oba vitamina med seboj sodelujeta in tako drug drugemu povečujeta učinkovitost. Vitamin E ščiti predvsem pred rakom na dojki, najprimernejši dnevni odmerek le-tega pa je od 400 do 800 i.u. na dan.

 

Selen – tudi mineral selen in vitamin E tesno sodelujeta. Finski zdravnik dr. Jukka Salonen in njegovi sodelavci so vzeli krvne vzorce 12.155 osebam. Štiri leta pozneje jih je že 51 umrlo za rakom; tisti z nizko ravnijo tako selena kot vitamina E so bili v enajstkrat večji nevarnosti, da zbolijo za rakom, kot tisti z normalnimi vrednostmi. Najprimernejši odmerek je 100 do 200 μg selena na dan. S povprečno dnevno prehrano ga dobimo le 5 μg.

 

Vsi zgoraj omenjeni antioksidanti so sicer najbolj znani in najbolj razisani, vendar to še ne pomeni, da so edini antioksidanti z visoko zaščitno vrednostjo. Med antioksidanti, ki prav tak pred rakom, so še silimarin v mlečnem osatu), proantocianidini (v sadju in jagodičevju), glutation in cistein, ki ju je obilo v česnu.

 

 

Kje jih najdemo?

 

  • Vitamin A in beta karotin – korenje, buče, sladki krompir, paradižnik, ohrovt, melone, breskve, marelice (svetlo obarvano sadje in zelenjava!)
  • Vitamin C – citrusi, zelena paprika, brokoli, zeleno-listna zelenjava, jagode, paradižnik..
  • Vitamin E – oreščki in semena, zrna, zeleno-listna zelenjava, pšenične klice, rastlinska olja..
  • Selen - v nekaterih gobah, jajcih, ribah, perutnini (temno meso – npr. puran), jetrih, česnu, čebuli, brokoliju, paradižniku, nepredelanih žitaricah (pri predelavi v belo moko se izgubi večina selena) in semenkah.

 

Superhrana

 

 

Čeprav bio hrana vsebuje neprimerno več vitaminov in mineralov ter vseh hranilnih snovi kot konvencionalna, pa včasih z dnevno prehrano v naše telo ne moremo vnesti dovolj anioksidantov, zato v nadaljevanju razkrivamo nekaj t.i. superhrane, ki vsebuje povečane vrednosti hranljivih snovi.

 

Camu Camu je najbogatejši vir C vitamina kar ga poznamo (12 %).  Izvira iz področij amazonskega deževnega gozda, kjer se ta živahno zeleno-rdeča jagoda že tisočletja uporablja v prehrani in medicini. Camu camu je bogat z antioksidanti, aminokislinami, fitokemikalijami, vitamini in minerali, kar naredi to zanimivo jagodo odlično hrano za izboljšanje imunskega sistema.

 

 

 

Semena jedilne konoplje so eden najbogatejših virov beljakovin, vsebujejo vse esencialne aminokisline, maščobne kisline (omega 3-6-9) v idealnem razmerju za človeško telo in visok nivo antioksidantov.

 

Açai je bogat s kalijem, vitamini B skupine, vitaminom E,  vlakninami in vsebuje visok nivo antioksidantov. Napolni z energijo, izboljša prebavo, krepi imunski sistem, izboljša spanec ter prispeva k zdravim lasem, očem in koži.

 

 

 

Guarana guaranin, ki je skoraj identičen kofeinu, le da se veliko počasneje absorbira v krvni obtok in ima zato daljši, bolj enakomeren in bolj prijeten občutek. Guarana zvišuje nivo energije in fizične vzdržljivosti, nas ohranja budne, izboljšuje spomin, čisti krvni obtok, spodbuja metabolizem in deluje kot antioksidant.

 

 

 

Ječmenova trava vsebuje vse do sedaj znane minerale in vitamine, vključno s  kalijem, magnezijem, bakrom, fosforjem, manganom, cinkom, beta karotenom, vitamini B1, B2, B6 in K. Ta hranila se enostavno absorbirajo zaradi prisotnosti bistvenih encimov, ki pomagajo pri prebavi in presnovi teh hranil. Vsebuje tudi ogljikove hidrate, beljakovine, lipide, klorofil in encime. Glucan (Koristnost beta glucana so pričeli razsikovati že v 40-tih letih prejšnjega stoletja. Pridobiva se ga iz stene celic kvasovk, gob, ječmena in ovsa. Ima zmožnost zmanjšati nivo LDL ('slab' holesterol) in okrepi telesno odpornost. Je močan stimulator imunskega sistema, saj  aktivira delovanje makrofagov. Študije so pokazale, da aktivira tudi delovanje B limfocitov, celic ubijalk in T celic. Poleg tega je tudi izredno močan antioksidant, ki uničuje proste radikale v telesu. Nima nobenih neželenih stranskih učinkov in ni toksičen.)

 

Alga spirulina ima v povprečju 65 odstotkov proteinov in široko paleto vitaminov, mineralov in (fito) hranil. Z zmanjševanjem občutka lakote in ohranjanjem pravilnega nivoja sladkorja v krvi pomaga pri vzdrževanju normalne telesne teže ter hujšanju. Je antioksidant in pomaga pri izboljšanju prebave, splošnega počutja ter imunskega sistema.

 

Goji jagode so na svetovnem tržišču poznane predvsem po bogati vsebnosti antioksidantov in vitaminov C, B1, B2, B6 in E, zaradi bogate hranilne vrednosti pa so dobile ime “sadež vseh sadežev”.

 

 

 

Marelična jedrca so eden najboljših virov vitamina B17 in močan antioksidant. 

 

 

Vso našteto hrano najdeš v Normi, zato te vabimo, da si prideš med njene police po svojo dozo zdravja!

 

 

Vir: www.maharishi.si; Holford, Patrick. 2009. 100 % zdravi: najnovejša odkritja o pravih vzrokih bolezni. Ljubljana: Mladinska knjiga; www.planetbio.si.

 

 

 

Natisni




Da bi vam olajšali uporabo našega spletnega mesta, uporabljamo piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov. Podrobnosti o piškotkih.
Strinjam se
Zapri
S kljukico soglašate, da podjetje Verasio d.o.o. uporabi vaše podatke za namen pošiljanja informacij preko e-pošte. Vse o varovanju osebnih podatkov.
Želim prejemati le e-novice, ki so zame relevantne. S kljukico soglašate, da bomo vaše podatke profilirali in boste prejemali le e-novice, ki temeljijo na vaših osebnih interesih. Primer: vabila na naša predavanja in delavnice v vam najbližji Normi. Vse o varovanju osebnih podatkov.
Napaka: vpišite svoje podatke