Norma Ljubljana 0590 45 500 Norma Maribor 02 320 40 22 Norma Celje 03 620 22 18 Norma Krško 07 492 51 51
Preko 3000 izdelkov v BIO kakovosti
 
Jamčimo najvišjo kakovost BIO izdelkov
V košarici
Vaša košarica je prazna
V košarici
Vaša košarica je prazna.

Joga v mojem življenju

18.9.2012
Natisni

Joga je življenjski slog, povezan sistem vzgoje telesa, uma in duha. Umetnost pravilnega življenja so Indijci izmojstrili in izvajali že pred tisočletji, ker pa se joga navezuje na splošne resnice, so ostali njeni nauki veljavni vse do danes. Joga ni religija, marveč praktični pripomoček, njene tehnike pa lahko izvajajo budisti, židje, kristjani, muslimani, hindujci in ateisti. Joga je enost z vsem.

 

 

 

 

 

Filozofija joge

Tako kot z žalostno resnico, da naš avto s starostjo izgublja vrednost, se sprijaznimo tudi z dejstvom, da bo naše telo z leti manj učinkovito – ne da bi se pri tem vprašali, ali je to zares potrebno oziroma kako to, da so živali, za razliko od nas, videti večino svojega življenja enako čile. In dejansko je staranje pravzaprav umetni proces, ki ga povzroča v glavnem avtointoksikacija oziroma samozastrupljanje. Če skrbimo, da so naši telesni deli čisti in "dobro namazani", lahko precej zavremo katabolični proces odmiranja celic.

 

 

 

 

Zadnja leta medicina posveča več pozornosti učinkom joge. Raziskave so na primer pokazale, da sprostitev pri položaju trupla učinkovito znižuje visok krvni tlak in da lahko redna vadba asan in pranajam lajša obolenja, kot so artritis, arterioskleroza, kronična utrujenost, astma, krčne žile in srčne motnje. Laboratorijski preizkusi so potrdili, da lahko jogiji dejansko zavestno nadzorujejo avtonomne oziroma nezavedne funkcije, kot so telesna temperatura, srčni utrip in krvni tlak. Raziskava učinkov šestmesečne vadbe hatha joge je odkrila znatno povečanje pljučne kapacitete in dihanja ter znižanje holesterola in krvnega sladkorja. Danes nihče več ne dvomi o tem, da joga učinkuje tako kurativno kot preventivno.

 

Smisel joge

Poglavitni smisel vseh različnih vidikov vadbe joge je ponovna združitev posameznikovega jaza (džive) z absolutno oziroma čisto zavestjo (brahmanom) – pravzaprav joga v dobesednem prevodu pomeni »združevanje«. Združitev s to nespremenljivo resničnostjo osvobaja duha vseh občutij ločenosti ter iluzije časa, prostora in vzročnosti. Svoje prave narave namreč ne moremo spoznati samo zaradi svoje nevednosti in nezmožnosti, da bi ločevali resnično od neresničnega.

 

Celo v tej nevednosti pa se človekov duh često zave, da mu nekaj v življenju manjka – nekaj, do česar ne more priti ne z doseganjem raznih ciljev ne z zadovoljevanjem želja. V slehernem človeku tli nenasitno hrepenenje po ljubezni, uspehu, spremembi in sreči in to hrepenenje je živi pričevalec resničnosti, ki jo čutimo, a ne dosežemo.

 

 

 

Po jogijskem nauku je resničnost že po definiciji nespremenljiva in negibna – svet, vidno vesolje, ki je v stanju nenehnega toka, sta torej iluzija, maja. To simbolizira Šiva, Gospodar plesa, ki je upodobljen z eno nogo privzdignjeno – ko jo bo spet spustil, bo vesolje, kakršno poznamo, nehalo obstajati. Vidno vesolje je namreč samo pristavek k resničnemu, samoprojekcija na zaslon resničnosti, nekako tako kot film, ki ga projiciramo na platno. In prav tako, kot utegnemo v temi zamenjati vrv za kačo, brez duhovnega razsvetljenja zamenjujemo neresnično z resničnim – svoje lastne iluzije projiciramo na resnični svet.

 

Iluzorna narava posvetne resničnosti se odraža v vnemi, s katero sodobna znanost išče najmanjši, nedeljivi snovni delec. Pri tem je prišla do spoznanja, da sta snov in energija zamenljivi, da navidezno trdnost, ki jo opažamo na snovi, povzroča gibanje oziroma nihanje – vrteč se ventilator vidimo, na primer, kot sklenjen krog. Večina tega, kar se nam zdi trdno, pa je v resnici prazen prostor: če bi odstranili ves prostor iz atomov svojega telesa in bi obdržali samo »ne-prostor«, tistega, kar bi ostalo, niti videti ne bi mogli.

 

Stvarstvo maje

Filozofija joge uči, da je bilo prvotno samo Sebstvo – nerazčlenjena energija, neskončna, nespremenljiva in brezoblična. Proces razčlenjevanja, v katerem je nastalo vidno vesolje, snovni svet, kakršnega poznamo, je opisan na različne načine. Najprej je bil duh, puruša, potem je posvetila velika luč (teorija »velikega poka«), ki je pognala v tek evolucijo objektivnega vesolja - prakriti, svet kakršnega vidimo. Ko je nastal prakriti, so se razločile tri kvalitete, imenovane gune, ki so bile v puruši v ravnovesju. Ta proces se včasih opisuje tudi kot razločitev na »jaz« in »to«, subjekt in objekt, v mitologiji pa kot dvojstvo Šakti in Šive – v prebujanju kundalinija, v katerem dosežemo stanje nadzavesti, se tidve načeli ponovno združita in iluzije ni več.

 

Šiva in Šakti

 

Karma in reinkarnacija

Za jogija sta telo in razum del tega iluzornega snovnega sveta in imata omejeno življenjsko dobo, duh pa je večen in se, ko se izrabi eno telo, preseli v drugo. Ali kot pravi Bhagavadgita: »Kakor človek odloži ponošena oblačila in si nadene nova, tako tudi utelešeni Jaz zavrže ponošena telesa in vstopi v nova.« V reinkarnacijskem kroženju se približujemo notranjemu Jazu, saj se tančica nevednosti čedalje tanjša. Osrednja misel joge je zakon karme, se pravi vzroka in posledice, akcije in reakcije. Sleherno dejanje, misel, beseda in občutek obrodi svoj sad – bodisi v tem ali v prihodnjih življenjih. Tako žanjemo, kar smo sejali, in s svojimi sedanjimi deli in mislimi oblikujemo svojo prihodnost.

 

Poti joge

Joga pozna štiri glavne poti: karma jogo, bhakti jogo, jnana jogo in radža jogo. Vsaka ustreza svojemu temperamentu oziroma odnosu do življenja. Vse poti vodijo k istemu cilju – k združitvi z brahmanom oziroma bogom – učiti pa se jih moramo povezano, če naj dosežemo resnično modrost.

 

Karma joga – joga dejanja – je pot, ki jo izbirajo predvsem dejavni ljudje. Uči nas nesebičnega ravnanja, brez misli na dobiček ali nagrado, in nam tako čisti srce. S tem, da se odpovemo sadovom svojih dejanj in jih rajši darujemo bogu, se učimo sublimirati svoj ego. Pri tem nam pomaga, če si medtem, ko se s čim ukvarjamo, zbranost duha ohranjamo s ponavljanjem mantre.

 

Bhakti joga je pot predanosti, ki še zlasti ustreza čustvenim ljudem. Bhakti jogija navdihuje večinoma moč ljubezni, v bogu vidi utelešenje ljubezni. V molitvi, čaščenju in obredih se predaja bogu in usmerja in preobraža svoja čustva v brezpogojno ljubezen in predanost. Pomemben del bhakti joge je popevanje ali petje hvalnic bogu.

 

Jnana joga – joga spoznanja oziroma modrosti – je najtežja pot, saj zahteva silovit napor volje in intelekta. Jnana jogi se zgleduje po vedantski filozofiji in z močjo uma raziskuje svojo naravo. Nam se dozdevata prostora, ki ju loči šipa, ločena, tako kot tudi sebe vidimo ločene od boga. Z jnana jogo lahko človek to šipo razbije in potrga tančice nevednosti ter tako doživi enost z bogom. Preden se loti jnana joge, mora biti učenec podkovan v učenosti vseh drugih poti joge – zakaj brez nesebičnosti in ljubezni do boga, lahko moč telesa in duha ter stremljenje po samouresničevanju postaneta zgolj jalova spekulacija.

 

Radža joga je znanost o obvladovanju telesa in mišljenja. Ta pot, ki ji često pravimo tudi »kraljevska cesta«, je metoda, s katero nadzorujemo valove mišljenja, in sicer s tem, da spreminjamo svojo miselno in telesno energijo v duhovno.

 

 

 

Osem vej radža joge

Osem vej, kakor jih je zbral modri Patandžali v Jogijskih sutrah, je niz napredujočih korakov oziroma disciplin, ki čistijo telo in duha in nazadnje popeljejo jogija v razsvetljenje: jame, nijame, asane, pranajama, pratjahara, dharana, dhjana in samadhi. Jame oziroma omejitve so razdeljene na pet moralnih zapovedi, ki naj zatrejo najnižjo naravo: nenasilje, resnicoljubnost v besedah, dejanjih in mislih, vzdrževanje od kraje, zmernost v vsem in odpovedovanje posesti. Tudi nijam oziroma dolžnosti je pet, in sicer: čistost, zadovoljstvo, strogost, preučevanje svetih spisov in nenehno vztrajanje v zavesti o božanski prisotnosti. Asane oziroma položaji in pranajamauravnavanje dihanja – sestavljajo porazdelek radža joge, ki ji pravimo hatha joga. Pratjahara pomeni obračanje čutov navznoter, ki naj med pripravo na dharano oziroma koncentracijo umiri duha. Dharana vodi v dhjano oziroma meditacijo, ki doseže vrhunec v samadhiju oziroma nadzavesti.

 

Joga močno vpliva na fizično in psihično počutje telesa in v življenje prinaša mir in ravnovesje. Pišite mi in mi povejte kako joga vpliva na vaše življenje.

 

 

 

 

Natisni




Da bi vam olajšali uporabo našega spletnega mesta, uporabljamo piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov. Podrobnosti o piškotkih.
Strinjam se
Zapri
S kljukico soglašate, da podjetje Verasio d.o.o. uporabi vaše podatke za namen pošiljanja informacij preko e-pošte. Vse o varovanju osebnih podatkov.
Želim prejemati le e-novice, ki so zame relevantne. S kljukico soglašate, da bomo vaše podatke profilirali in boste prejemali le e-novice, ki temeljijo na vaših osebnih interesih. Primer: vabila na naša predavanja in delavnice v vam najbližji Normi. Vse o varovanju osebnih podatkov.
Napaka: vpišite svoje podatke