Norma Ljubljana 0590 45 500 Norma Maribor 02 320 40 22 Norma Celje 03 620 22 18 Norma Krško 07 492 51 51
Preko 3000 izdelkov v BIO kakovosti
 
Jamčimo najvišjo kakovost BIO izdelkov
V košarici
Vaša košarica je prazna
V košarici
Vaša košarica je prazna.

Kar že ptički čivkajo o moki

14.11.2011
Natisni

Že ptički čivkajo, da je bela moka nezdrava in povzroča bolezni. Vedno bolj pa jih slišimo čivkati, da tudi polnovredna moka ni nič boljša od bele, če jo pustimo oksidirati - po domače povedano stati na polici dlje časa.

 

 

Razlikujemo torej med rafiniranimi in polnovrednimi živili. Rafinirana živila so oluščena, torej brez otrobov, luščin in lupin in zato vsebujejo veliko manj anti-hranil in toksinov kot njihove polnovredne različice. Takšnim rafiniranim živilom primanjkuje življenjsko potrebnih hranil, ki jih naše telo nujno potrebuje in zato predstavljajo »prazne kalorije«. Za ta živila pravimo, da so mrtva, oksidirana in za zdravega človeka težko prebavljiva.

 

 

Kako je prišlo do tega?

 

Do konca 19. stoletja, do iznajdbe valjčnih mlinov, so žita mleli izključno na mlinske kamne, pri čemer je sveže zmleta moka vsebovala vse, kar je bilo v zrnju, s kalčkom vred. Pomembno je vedeti: ko z mletjem razdremo strukturo zrna, pa čeprav gre samo za grobo mletje, se začne proces oksidacije. Zaradi nenasičenih maščob taka moka ni dolgo obstojna in hitro postane žarka. Zato so ljudje nekoč bili prisiljeni takoj speči kruh oziroma mleti manjše količine moke zgolj za sprotno porabo.

 

V moderni industrijski družbi je človek ubral drugačno pot. Ker so valjčni mlini nekaj stokrat zmogljivejši od mlinov na kamne in je tudi ekonomičnost terjala veliko industrijsko proizvodnjo, je bila mlinska industrija prisiljena že na začetku procesa odstraniti kalčke in s tem glavnino beljakovin, vitaminov in mineralov iz žitnega zrnja. Ostal je skoraj dobesedno samo še – redilni škrob. Taka moka se na policah supermarketov lahko ohrani leto dni. V 20. stoletju, še zlasti v drugi polovici, se je z dokončnim propadom klasičnih mlinov zgodila ena največjih ”katastrof” na področju prehrane.

 

Če primerjamo vsebnost hranilnih snovi v zrnju oziroma v polnovredni moki pri klasičnem mletju s fino mleto moko v kovinskih valjčnih mlinih, vidimo, da je v ”moderni industrijski” moki samo še slaba petina naravnega vitamina E, kot ene najpomembnejših sestavin žita, še manj je pantotenske kisline oziroma vitamina B5, folne kisline, niacina in drugih sestavin. Med minerali je najhujša izguba pri magneziju, tega je samo še en odstotek ter v kaliju. Zato ne preseneča, da je danes toliko srčnih obolenj in osteoporoze! Železa se izgubi več kot polovico, cinka pa tri četrtine.

 

Polnovredna moka, zmleta na mlinske kamne, je živa in vsebuje bioaktivne snovi, kvasine, na primer encim diastazo. Če zamesimo kruh iz sveže mlete polnovredne moke, tedaj nam bodo roke pordele, saj bodo kvasine delovale na kožo. Toda, če skladiščimo polnovredno moko dva ali tri mesece, tega ne bomo več opazili, ker kvasine ne bodo več aktivne, žive. Tudi pri osiromašeni industrijski moki na rokah ne bomo ničesar opaziti.

 

Naši predniki niso imeli laboratorijev in znanja biokemije, niso poznali vitaminov, mineralov, esencialinih aminokislin in maščob, vendar so izkustveno vedeli, kaj je dobro za njihovo zdravje. Dobro so se počutili, če so uživali vse, kar jim je nudila narava. Pšenično zrnje so namočili in ga podušili na maslu ali masti skupaj s čebulo in zelišči in nato spekli v peči. Žitna zrnja so zakuhali v juho, jedli so veliko ričeta, pripravljali so žitne kaše z naribanimi jabolki in to priporočali vsem, tako mladim mamicam kot težkim delavcem.

 

 

Sveže mleta biološka moka v Normi

 

Normin dobavitelj Ekološka kmetija Kušar iz Pragerskega nudi z mlinskimi kamni zmleto ekološko polnovredno moko, ki je zmleta dan preden prispe v Normo. Tako se v tej moki ohranijo vse najdragocenejše sestavine in z Norminim receptom za domači kruh, si lahko odslej na zelo enostaven način pečeš svoj bio kruh. Sama pečem kruh šele kratek čas. Koristne nasvete mi je ob kavi zaupal svak Teodor, ki kruh za svojo družno peče že preko 20 let. Cenim, da mi je povedal vse majhne trike, do katerih se je sam dokopal skozi daljše obdobje. In tako meni ni bilo potrebno ponavljati napak in že prvi kruh je lepo uspel. Božansko :-)

 

Poskusi tudi ti, ne more ti spodleteti!

 

Povezava na recept Moj domači kruhek.

 

 

Vir: www.zdravje.si

Natisni




Da bi vam olajšali uporabo našega spletnega mesta, uporabljamo piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov. Podrobnosti o piškotkih.
Strinjam se
Zapri