Norma Ljubljana 0590 45 500 Norma Maribor 02 320 40 22 Norma Celje 03 620 22 18 Norma Krško 07 492 51 51
Preko 3000 izdelkov v BIO kakovosti
 
Jamčimo najvišjo kakovost BIO izdelkov
V košarici
Vaša košarica je prazna
V košarici
Vaša košarica je prazna.

Kvinoja: mati žitaric za vse okuse

7.8.2011
Natisni

Zgodovinska dejstva

 

Kvinoja je starodavna jed, ki so jo Inki kultivirali že 3000 let pred našim štetjem v Južnoameriških Andih. Že takrat so ji podarili naziv »mati žitaric« in jo častili kot sveto, saj je nahranila na milijone lačnih staroselcev in borcev, ki so se na svojih bojnih pohodih večino prehranjevali z mešanico kvinoje in maščobe – poznano pod imenom »bojne krogle«.

Po Španski okupaciji je bila pridelava kvinoje prepovedana skoraj 400 let, na skrivaj so jo gojili le kmetje na odročnih področjih in še to le za lastno porabo.

 

 

Kvinoja danes

 

Danes množično gojijo kvinojo v Peruju, Čile in Boliviji prav zaradi bogate prehrambene vrednosti semen in jih danes poimenujejo »mali riž«. Semena uporabljajo za pripravo velikega števila različnih jedi - od juh do kruha, skupaj s prosom pa kvinojo tudi fermentirajo ter tako dobijo neke vrste pivu podobno pijačo. Sladkano kvinojo pa uporabljajo ponekod kot zdravilno mešanico za celjenje manjših ran in odrgnin.

 

Po letu 1980 so kvinojo poskusno začeli vzgajati tudi v Kanadi in Severni Ameriki, vendar v bistveno manjšem obsegu kot v Južni. Kvinojo je mogoče danes najti praktično na vseh trgovinskih policah širom sveta.

 

Praviloma kvinoja sodi med žitarice, vendar se v to skupino uvršča zaradi svojih karakeristik in načina priprave in uporabe. Velikokrat služi namreč kot dobro nadomestilo za žitarice, saj ne vsebuje glutena. Užitni so tudi njeni listi, ki spominjajo na špinačo, saj je kvinoja kljub uvrščanju med žitarice - bližnja sorodnica špinači, blitvi in rdeči pesi.

 

 

 

 

 

Kvinoja kot rastlina

 

Sočna rastlina zraste do približno 1 - 1,5 metra v višino, podobna je malemu grmičku, ker ima veliko stranskih vej. Cvetne glavice so zelo razvejane, prav tako semena, ki bi jih na prvi pogled lahko zamenjali s prosom. Rastlina najraje uspeva v višjih legah, s suho in hladnejšo klimo.

Užitna semena variirajo od roza, rjave, nežno rumene do skoraj črne barve, saj je zabeleženih več kot 120 vrst kvinoje, od katerih pa se vzgajajo po večini samo tri vrste:

-         bela ali sladka kvinoja

-         rdeča kvinoja

-         črna kvinoja

 

 

Semena kvinoje

 

Semena so kot že rečeno podobno prosu ali sezamu, le da za razliko od njiju kvinoja med kuhanjem kali, saj vsako seme izloči drobno belo spiralo, podobno repku, ki je zelo hrustljavo. Na splošno pa ima kvinoja zelo mehak in nežen okus ter spominja nekoliko na oreščke.

Pomembno je omeniti, da je kvinojo pred kuhanjem dobro oprati, saj je vsako seme obdano z nežim plaščem saponina, ki se -  če je ne operemo  - med kuhanjem spremeni s sluzasto in grenko tekočino. V Južni Ameriki saponin, pridobljen iz kvinoje, še danes uporabljajo kot detergent  ali kot antiseptično sredstvo za razkuževanje ran.

 

Kvinoja je bogata s proteini, kalcijem in železom, prav tako je dober vir vitamina E in nekaj vrst vitamina B; vsebuje pravilno ravnovesje osmih esencialnih aminokislin, potrebnih za razvoj človeškega tkiva. V primerjavi z ostalimi žitaricami je vsebnost maščob sorazmerno visoka, lahko pa se pohvali še z vsebnostjo natrija, škroba in vlaknin.

Kuhano kvinojo danes uporabljamo v juhah, obarah, vegetarijanskih hamburgerjih, solatah, sladicah ipd. Velikokrat nadomešča v jedeh tudi riž.

 

 

 

 

 

Kako jo lahko pripravimo

 

Priljubljena je za jutranji obrok – namesto kosmičev – s sadjem, kot hrustljav dodatek pečenim keksom, kruhu, krekerjem, mafinom, palačinkam prav tako pa je popularna in mikavna v vseh zelenjavnih jedeh. Ker se lahko uživa tudi surova, jo lahko vegani po mili volji uporabljajo v presni prehrani na tisoč in en način.

 

 

 

Pečena solata iz kvinoje

3/4 lončka nekuhane kvinoje
1 lonček narezanega korenčka

1/2 lončka narezane rumene paprike
1/4 lončka sesekljanega peteršilja
2 narezana pora
sok ene limone ali limete
1/2 žličke tamari omake
2 stroka sesekljanega česna
1 žlička čilijeve omake ali čilija v prahu

 

Kvinojo operi pod tekočo vodo in jo odcedi. Posušeno popeci v suhi ponvi, dokler nekaj semen ne popoka (tako kot koruza v pokovko).  K popokani kvinoji dodaj približno

1 lonček vode in jo skuhaj, kot piše v navodilih. Odstavi in počakaj, da se ohladi.

V drugi posodi zmešaj papriko, peteršilj in por. Dodaj ohlajeno kvinojo in primešaj še limonin sok, tamari omako, česen in čili. Še enkrat dobro premešaj ter postrezi.

 

 

 

 

 

 

Kvinoja z orehi in rožmarinom

 

1 žlica sezamovega olja
1 mala čebula
1/2 lončka kvinoje
1 mala paprika
3 lončke vode
1 žlica tamari omake
1 žlica svežega rožmarina ali pol žlice suhega
1 lonček graha
1/2 lončka orehov

 

V ponvi na sezamovem olju popeci sesekljano čebulo in kvinojo, približno 3 minute.

Dodaj na koščke narezano papriko in praži še 2 minuti.

Sedaj dodaj še omako tamari, vodo, rožmarin in grah. Počakaj, da zavre in na zmernem ognju kuhaj približno 15 minut oziroma dokler se vsa tekočina ne pokuha.

Medtem v pečici na suhi podlagi popeci orehe (5-10 minut).

Ko je kvinoja kuhana, primešaj orehe in kuhan grah ter pusti stati 10 minut, da se okusi dobro premešajo.

Postrezi z ljubeznijo.

 

 

Natisni




Da bi vam olajšali uporabo našega spletnega mesta, uporabljamo piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov. Podrobnosti o piškotkih.
Strinjam se
Zapri
S kljukico soglašate, da podjetje Verasio d.o.o. uporabi vaše podatke za namen pošiljanja informacij preko e-pošte. Vse o varovanju osebnih podatkov.
Želim prejemati le e-novice, ki so zame relevantne. S kljukico soglašate, da bomo vaše podatke profilirali in boste prejemali le e-novice, ki temeljijo na vaših osebnih interesih. Primer: vabila na naša predavanja in delavnice v vam najbližji Normi. Vse o varovanju osebnih podatkov.
Napaka: vpišite svoje podatke