Norma Ljubljana 0590 45 500 Norma Maribor 02 320 40 22 Norma Celje 03 620 22 18 Norma Krško 07 492 51 51
Preko 3000 izdelkov v BIO kakovosti
 
Jamčimo najvišjo kakovost BIO izdelkov
V košarici
Vaša košarica je prazna
V košarici
Vaša košarica je prazna.

Občutljivo kislo-bazično ravnovesje

10.10.2011
Natisni

 

Pregovor »si to kar ješ« izvira že iz antičnih časov, kar pomeni, da so se že dolgo pred nami naši predniki zavedali povezave med načinom življenja, prehrano in zdravjem. Nova doba in vedno bolj razvita tehnologija so dragocena spoznanja naših prednikov žal potisnila v pozabo. Še do nedavnega je tudi v medicini prevladovalo mnenje, da hrana ne more vplivati na stanje kislinsko-bazičnega ravnotežju v telesu. Porast številnih raziskav o kislinsko-bazičnem ravnotežju v zadnjih letih pa pomeni popolno spremenjeno gledanje na tako pomembno temo za zdravje človeka kot je kislinsko-bazično ravnotežje. Zaradi pomembnosti tega ravnotežja na zdravje človeka, ki jih prikazujejo znanstvene raziskave pa bo tema kislinsko-bazičnega ravnotežja postala ena od osrednjih tem medicine v prihodnjih letih.

 

 

 

Obnovimo znanje…

 

Kisline in baze je leta 1923 definiral danski kemik Brönstedt in sicer kisline kot snovi, ki oddajajo protone (pozitivno nabite H), medtem, ko so baze snovi, ki sprejemajo protone. Enota za kisline ali baze je pH vrednost, ki znaša od 1 do 14, kjer je 1 najmočnejša kislina in 14 najmočnejša baza. Nevtralna tekočina ima vrednost 7, kar pomeni, da pri tej vrednosti ni presežka ne bazične in ne kisle spojine. Vrednosti na pH skali so logaritmično razdeljene, kar pomeni, da je vsaka vrednost navzdol ali navzgor za faktor 10 večja ali manjša.

 

 

Kislinsko-bazične vrednosti v telesu

 

Normalno zdrav organizem je v stanju rahlo bazičnega področja. V različnih delih telesa oz. organih je vrednost pH različna, ker je v vsaki fazi presnove v posameznem organu potrebna različna koncentracija kislin za optimalen potek funkcije posameznih organov. Tako imamo v želodcu skrajno kisle pogoje, medtem ko ima kri zdravega človeka pH vrednost med 7,35-7,45. V primeru višjih vrednosti govorimo o alkalozi (presežek baz) in v primeru vrednosti pod 7,35 govorimo o acidozi (presežku kislin). pH vrednosti pod 7,0 ali nad 7,8 vodijo v smrt organizma. Za nemoteno delovanje večine presnovnih procesov izven celičnega in znotraj celičnega prostora je potrebno rahlo bazično okolje. Znano je, da se pri človeku pri današnjemu načinu življenja in prehrane med procesom staranja zvišuje zakisanost, kar je v glavnem posledica zmanjšane sposobnosti delovanja ledvic, kot pomembnemu izločevalnemu sistemu kislin.

 

 

Splošno o kislinsko-bazičnem ravnotežju

 

Razmerje med kislinami in bazami je izredno pomembno za vse presnovne procese v telesu. Za normalno delovanje presnove je neobhodno potrebno kislinsko-bazično ravnotežje, ki je odgovorno za normalno strukturo in funkcijo beljakovin, prepustnost celične opne, porazdelitev elektrolitov ter nemoteno delovanje vezivnega tkiva.

 

Za pravilno delovanje vseh procesov presnove v telesu mora ostati pH vrednost krvi, medcelične in celične tekočine ob vsakih pogojih v ozkem območju nad vrednostjo 7, t.j. v nevtralnem področju. V telesu so za to na razpolago regulacijski mehanizmi, imenovani puferski sistemi, s katerim se lahko nevtralizirajo odvečne kisline.

 

Pri vzdrževanju kislinsko-bazičnega ravnotežja igrajo važno vlogo epitelne celice želodčne sluznice, ki ne proizvajajo samo solne kisline za prebavo beljakovin, temveč tudi bazične snovi kot je natrijev bikarbonat. Natrijev bikarbonat je najmočnejša bazična snov, ki služi za nevtralizacijo odvečnih kislin in za nastanek vseh prebavnih sokov t.i. bazofilnih organov, jeter, žolčnega mehurja, žleze slinavke in prebavnih žlez tankega in debelega črevesja. Izločanje želodčne kisline je istočasno povezano z izločanjem bazičnih snovi v krvni obtok in vezivno tkivo. Želodčna (solna) kislina in natrijev bikarbonat nastajajo iz soli, ogljikovega dioksida in vode. Za vsako molekulo solne kisline, ki nastane v celicah želodčne sluznice pride v krvni obtok molekula natrijev bikarbonata. V primeru večje potrebe telesa po bazičnih snoveh, jih lahko proizvaja ob istočasnem izločanju želodčne kisline.

 

 

Regulacija kislinsko-bazičnega ravnotežja

 

Pri regulaciji kislinsko-bazičnega ravnotežja sodeluje v organizmu več sistemov, ki omogočajo celo pri velikih obremenitvah s kislinami vzdrževati normalno fiziološko kislinsko-bazično ravnotežje. Med te sisteme spada puferski sistem krvi, medcelične in celične tekočine, izmenjava plinov med dihanjem ter izločanje kislin preko ledvic (Slika 1).

 

 

Slika 1: Regulacija kislinsko bazičnega ravnotežja

 

Kislinsko-bazično ravnotežje se vzdržuje v ravnotežju, kljub kopičenju končnih produktov presnove s pomočjo povečanega izdihavanja ogljikovega dioksida in vode skozi pljuča.


Veliko obremenitev za kislinsko-bazično ravnotežje oz. puferske sisteme krvi, predstavlja prekomerno kopičenje mlečne kisline kot končnega produkta energijske presnove ob večjih energijskih zahtevah med fizičnim naporom in zmanjšani oskrbi s krvjo. Šele med presnovo mlečne kisline pride zopet do obnove puferskih snovi kot je regeneracija bikarbonata. Med tem časom, pa je ves organizem izpostavljen učinku kislin. Med presnovnimi procesi nastale anorganske kisline kot so žveplena in fosforna kislina se morajo izločiti skozi ledvice, ki pa imajo že ob povprečni prehrani današnjega človeka omejeno sposobnost izločanja.

 

Pri učinkovitem vzdrževanju kislinsko-bazičnega ravnotežja igra dnevna prehrana izredno pomembno vlogo, saj lahko vsebuje snovi, ki zakisajo, t.j. povzročajo sproščanje še večjih količin kislin ali pa hranilne snovi, ki delujejo bazično. Sposobnost kislega ali bazičnega učinkovanja hranilnih snovi je odvisna od njihove kemične sestave. Izredno velik vir kisline predstavlja v živalskih beljakovinah vsebovano žveplo v obliki aminokislin, ki vsebujejo žveplo, ki predstavlja po nastanku žveplene kisline veliko obremenitev organizma s kislinami, poleg fosfatov in kloridov, ki prispevajo k nastanku fosforne in solne kisline. Nasprotno, vsebujeta sadje in vsa zelenjava organsko vezane mineralne snovi (natrij, kalcij, kalij in magnezij), ki delujejo bazično in pozitivno vplivajo na vzdrževanje kislinsko-bazičnega ravnotežja.

Poleg sestave hrane glede na vsebnost kislinskih ali bazičnih snovi, pa je izredno pomembno v kakšnem obsegu se iz črevesja absorbirajo različne kisle ali bazične snovi in v kakšnem ravnotežju je tudi črevesna flora. Črevesna flora, ki predstavlja velikansko populacijo več kot 400 vrst različnih mikroorganizmov, saj jih je 10x več kot vseh telesnih celic, opravlja važne funkcije v presnovi in delovanju našega imunskega sistema. Črevesna flora krepi naš imunski sistem, preprečuje razširjanje bolezenskih klic in nevtralizira vse organizmu tuje snovi, ki pridejo z vdihavanjem ali s hrano v telo. Zdrava črevesna flora je tako pomembna za normalno prebavo, oskrbo telesa z vsemi vitalnimi snovmi (Vitamini, mikro- in makroelementi zaužitih s hrano in delno nastalih pri njihovi presnovi, kot so B1, B2, B12, folna kislina, biotin, pantotenska kislina...).

 

Zaradi številnih ekoloških dejavnikov, nepravilne prehrane, kemičnih zdravil, kemoterapevtikov, konzervansov je imunski sistem na nivoju črevesja močno oslabljen in večina bakterijske flore uničene, kar vodi do pojava škodljive bolezenske flore z razmnoževanjem bolezenskih glivic ali mikoz. Škodljiva bakterijska flora z glivicami se razvija množično še posebej na nepravilno prebavljeni hrani in pri tem proizvajajo pri procesih gnilobnega in drugovrstnega vrenja presnovne produkte, ki zakisajo in zastrupljajo organizem. Stalno kopičenje strupenih produktov bakterijske flore poškoduje lokalno črevesno sluznico v obliki kroničnih vnetij in stanjšanja same črevesne sluznice. Spremenjena sluznica črevesja postane mnogo bolj prepustna za bakterijske strupe, produkte bakterijskega vrenja in kisline, ki se po krvnem obtoku razširijo in obremenjujejo vse ožilje in organe.

 

Poleg tega pride v končni fazi tudi do popolne oslabitve imunskega sistema v črevesju, kjer se nahaja približno 80% celokupnega imunskega sistema.

 

 

 

Posledice kronične zakisanosti ali acidoze

 

Kako se manifestira kronična zakisanost organizma? Zaradi omejene puferske ali nevtralizacijske sposobnosti krvi in medcelične ter celične tekočine, organizem ni sposoben izločiti vseh odloženih kislin, nastalih med nepravilnim bakterijskim vrenjem v črevesju, med procesi presnove ali med intenzivnim fizičnim naporom. Če ne pride do kompenzacije stalne obremenitve tkiv in organov z odvečnimi kislinami v določenem času, se stanje zakisanosti organizma manifestira negativno na presnovo kalcija in posledično na spremembo kostnega tkiva telesnega skeleta. Telo skuša odvečne količine kislin in strupenih snovi nevtralizirati v obliki odlaganja kislih spojin in kristalov v vezivnem tkivu in sklepih.

 

Posledica zakisanja vezivnega tkiva in medceličnega prostora pa so številne bolezenske težave, h katerim spadajo danes vse civilizacijske bolezni kot so putika, revma, obolenja vezivnega tkiva, celulit, vnetno-degenerativne spremembe gibalnega aparata, razne oblike bolečin, migrena, osteoporoza, diabetes, bolezni ožilja in srca, možganska kap, motnje v prekrvavitvi organov in tkiv, prebavne težave, disbioza črevesja (črevesna glivična obolenja),
pojav obolenja zob oz. poškodbe dentina zaradi kislinske obremenitve sline, kronično vnetni procesi na črevesju in alergije. Omenjene bolezenske simptome pa spremljajo nespecifični znaki kronične utrujenosti ("burn-out sindrom"), slabega razpoloženja, motenj pri spanju, živčne utrujenosti, zmanjšana sposobnost koncentracije in umskega dela ter volje do dela.

 

Zakisanost telesnih tekočin in tkiv se kaže v spremenjenih lastnostih rdečih krvnih celic, ki postanejo manj elastične in deformirane. Spremenjene rdeče krvne celice ali eritrociti izgubijo sposobnost spremembe zunanje oblike, težko prehajajo preko kapilar in se lepijo v gruče in tvorijo zamaške v obliki zlepljenih kovancev. Viskoznost krvi je zmanjšana in s tem tudi lokalna oskrba tkiv s kisikom. Predvsem se pojavi zmanjšana oskrba kisika na srcu, možganih, žilah in notranjemu ušesu.


Zakisanost telesnih tekočin in tkiv vodi do zmanjševanja alkalnih mineralnih snovi v tekočinah, nato v mehkih tkivih in končno v kosteh. Pri kronični ali latentni acidozi oz. zakisanju so posledice artrotična obolenja in osteoporoza.

 

 

Zakisanost in inteligenca

 

Zakisanost pa vpliva ne samo na možgansko koncentracijo, temveč tudi na inteligenčni kvocient. V obsežni ameriški raziskavi na večji populaciji šolskih otrok so ugotovili, da je povečana koncentracija kislin v telesu v tesni povezavi z zmanjšanem IQ pri vseh preiskanih.

 

Zelo pomemben vzrok pri pojavu kronične zakisanosti, je prevelika živčna napetost modernega človeka, ki se stopnjuje s hektiko, stresom in povišanem življenjskim tempom, ki vodi do porušenega notranjega ravnotežja.

 

 

Vzroki kronične zakisanosti ali latentne acidoze

 

Gledano s stališča evolucije človeka so naši predniki iz t.i. kamene dobe uživali hrano, ki je sicer vsebovala tudi živalske beljakovine, vendar je vsebovala visok delež zelenjave, sadja in semen z visoko vsebnostjo bazičnih mineralnih snovi. Količina zelenjave, listov, sadežev in semen brez visoko koncentriranih ogljikovih hidratov kot so danes v žitaricah, rižu in krompirju je lahko kompenzirala visok delež kislin iz beljakovinskega dela prehrane. Prehrana naših daljnih prednikov iz paleolitika je vsebovalo hrano s presežkom bazičnih snovi v nasprotju s prehrano moderne dobe, ki vsebuje presežek kislinski snovi. Teoretično je tudi moderni človek fiziološko bolj prilagojen prehrani naših paleolitskih prednikov, ki je trajala milijone let, kot pa prehrani po t.i. agrarni revoluciji pred 10.000 leti ter industrijski revoluciji pred 200 leti. Pojav številnih omenjenih obolenj naše civilizacije je lažje razumeti zaradi velike spremembe ravno kislinsko-bazičnih komponent moderne prehrane v smislu presežka kislinskih sestavin. Glavna razlika v vsebnosti mineralnih snovi je ravno nizek delež kalija (alkalne soli) zelenjave in rastlin in visoka vsebnost natrija z uporabo natrijevega klorida ali "kuhinjske soli" v vseh oblikah hrane in nizkega deleža zelenjave v moderni prehrani človeka.

Pomanjkanje kalijevih bazičnih soli v hrani ima za posledico visoko obremenitev s kislinami, ki jih vsebuje moderna prehrana človeka. Iz številnih raziskav je znano, da povzroča kronična acidoza ("zakisanost") od upočasnjene rasti pri otrocih, zmanjšane mišične in kostne mase pri odraslih in nastajanje ledvičnih kamnov in da korekcija acidoze ta stanja zopet zboljšuje.
 

Povečana obremenitev s kislinami v prehrani današnjega človeka se je pojavila z intenzivno in masovno proizvodnjo kmetijskih pridelkov in industrijsko predelavo hrane, ki vsebuje vedno manj bazičnih snovi. Zlasti visok delež živalskih beljakovin in koncentriranih ogljikovih hidratov ter maščob ob skromnem deležu bazičnih snovi v obliki zelenjave in sadja je eden glavnih vzrokov zakisanja organizma. Pri prebavi živalskih beljakovin se sprošča pri razgradnji in oksidaciji žveplo vsebujočih aminokislin (metionin in cystin) žveplena kislina, ki spada med najmočnejše anorganske kisline, medtem ko pri prebavi visoko koncentriranih ogljikovih hidratov nastaja fosforna kislina, ki povečuje neto kislinsko obremenitev moderne prehrane. Hiter porast fast-food prehrane in moderno pripravljene neuravnotežene hrane z vedno skromnejšim deležem bazičnih snovi prisotnih v sveži zelenjavi in sadju v javnih lokalih še povečuje porast kronične latentne zakisanosti. Vse večja poraba različnih sokov z visokim deležem sladkorja in kislin prispevata k povečanju kislinskih komponent in dodatno obremenjujeta kislinsko-bazično ravnotežje.

 

Pomemben vzrok kronične zakisanosti je zmanjšano delovanje ledvic pri starejših ljudeh, ter pri bolnikih z omejenim delovanjem ledvic, kjer se zmanjšuje sposobnost ledvic izločanja kislin z urinom. Posledica je zvečanje kislin v krvi in zmanjšanje bikarbonatnega pufra.

Pri različnih shujševalnih dietah in postenju pride ob nenadnem zmanjšanju dnevno zaužite energije do spremembe v presnovi energije z aktivacijo maščobnih rezerv, kjer se sproščajo maščobne kisline, iz katerih nastajajo ob nepopolnem izgorevanju ketonske kisline, ki prav tako močno obremenjujejo kislinsko-bazično ravnotežje.


Velike fizične obremenitve pod anaerobnimi pogoji vodijo do kopičenja velikih količin mlečne kisline, ki zlasti pri nepravilno prehranjenih in premalo treniranih športnikih predstavlja veliko obremenitev za kislinsko-bazično ravnotežje. Pri dalj trajajočih naporih pride tudi do povečane izgube elektrolitov in mineralnih snovi s potenjem in nabiranjem mlečne kisline, ki povzroči spremembe v mišičnih celicah in zmanjšano kontraktilno sposobnost mišičnih vlaken. Pri zakisanju mišičnega tkiva pride pri mehaničnem naporu hitro do poškodb mišičnih vlaken, ki se kažejo v obliki krčevitih bolečin.

 

 

Kako lahko vzdržujemo kislinsko-bazično ravnovesje


Vsak človek lahko s pomočjo uravnane bazično bogate hrane vzdržuje kislinsko-bazično ravnotežje.


Poleg prehrane pa vplivajo na kislinsko-bazično ravnotežje še drugi dejavniki kot so stres, pomanjkanje fizične aktivnosti, uživanje kofeina, alkohola in nikotina. Telo ne proizvaja samo bazičnih snovi, temveč je odvisno od bazično bogate prehrane kot so sadje, zelenjava in solate, ki bi morali močno presegati delež hrane z vsebnostjo hranilnih snovi s kislinskim delovanjem. Živila, ki vsebujejo visok delež bazičnih snovi so sadje, solate in vsa zelenjava. Njihov delež v dnevni prehrani mora presegati količino živil, ki vsebujejo snovi, ki tvorijo med presnovo kisline. Važno pri pripravi hrane je skrajšati čas kuhanja v korist ohranitve bazičnih in vitalnih snovi. Zelo koristna pri dnevni sestavi diete je tabela hranilnih snovi, ki vsebuje živila z bazičnim ali kislinskim učinkom (Tabela 1). Za lažje vzdrževanje kislinsko-bazičnega ravnotežja je potrebno omejiti nevtralne maščobe in koncentrirane ogljikove hidrate, ki prispevajo sicer k energijski bilanci, vendar zakisajo organizem. Tudi sladke pijače kot je Coca Cola, ki vsebuje veliko količino fosforne kisline, razne sadne sokove, kavo, alkohol in kajenje moramo omejiti v dnevni prehrani in življenju v korist ohranitve kislinsko-bazičnega ravnotežja. Zelo pomembno je piti veliko čiste, žive in negazirane vode, da omogočamo ledvicam normalno delovanje pri izločanju kislin. Priporočljivo je piti vsaj 2-2,5 litra vode na dan (30 ml/kg telesne teže), kar je danes pri večini ljudi velik problem, zaradi ustaljene uporabe "rafinirane kuhinjske soli", ki deluje negativno na oskrbo telesa z vodo po naravni poti v smislu zmanjšanega občutka žeje. Voda je gotovo najpomembnejše živilo in služi kot vir bazičnih mineralnih snovi in nosilec vseh strupenih snovi, ki se izloča ne samo preko ledvic, temveč tudi preko kože, v kolikor je organizem deležen primerne fizične aktivnosti.

 

 

 

Sprememba načina prehrane

 

Pod spremembo prehrane, ki je osnovni pogoj na poti k vzpostavitvi kislinsko-bazičnega ravnotežja, razumemo uporabo bazičnih živil potrebnih za razvoj in obstoj normalne črevesne flore. Izogibati pa se moramo živil, ki povzročajo nastanek kislin in preprečujejo razvoj zdrave črevesne mikroflore kot so mesne beljakovine (zlasti svinjsko meso). Z razliko od živalskih beljakovin pri prehrani rastlinskih beljakovin istočasno zaužijemo tudi dovolj bazično učinkujočih mineralnih soli, ki že med prebavo nevtralizirajo iz beljakovin nastalih kislin. Zaradi tega pozitivnega učinka rastlinskih živil, je zmanjšan negativen učinek rastlinskih beljakovin na mineralno presnovo kosti.

 

Pri spremembi načina prehrane zlasti pri shujševalnih dietah, se moramo izogibati diet z zmanjšano količino ogljikovih hidratov in visokim deležem beljakovin, ki povzročajo kronično zakisanost in povečano izločanje kalcija z urinom. V vsakem primeru je potrebno pri shujševalnih dietah slediti strokovnemu nasvetu, da se prepreči negativni učinek zakisanosti in povečane razgradnje kostne substance. Tudi pri raznih oblikah posta je potrebno zaradi omejene hrane in mineralnih snovi ter povečanega izgorevanja maščob s posledičnem izločanju ketonskih kislin, preprečiti negativno regulacijo kislinsko-bazičnega ravnotežja na škodo izgube mineralov iz kosti. Uporabo sladkorja, zlasti rafiniranega je potrebno omejiti na minimum in ga nadomestiti s trsnim sladkorjem in medom. Sladkor, ki je prisoten v velikem številu živil (pecivo, kolači, sladoled in vsi sladkani ter konzervirani sokovi) namreč pogojuje razvoj vseh vrst bakterij in določenih glivic, ki povzročajo različne procese vrenja in nastajanje strupenih snovi in kislin, katerih učinek na regulacijski mehanizem kislinsko-bazičnega ravnotežja je dobro poznan. Med živila, ki povzročajo razmnoževanje škodljivih bakterij in posledičnega vrenja so mleko, kvas, žitarice (v obliki kosmičev, musli) cvetača in stročnice. Prav tako so škodljiva vsa živila konzervirana s kemičnimi konzervansi, ki preprečujejo rast in razmnoževanje pozitivne črevesne flore in se v organizmu odlagajo skupaj z drugimi strupenimi snovmi v medceličnem prostoru in vezivnem tkivu. Tudi prisotnost "naravnih arom"v številnih živilih, ki jih proizvajajo najrazličnejše vrste plesni niso koristne našemu telesu.

 

 

Tabela 1: Bazična in kisla živila

 

Vrsta živila

PRAL

presežek

 

Vrsta živila

PRAL

presežek

kislin

baz

kislin

baz

Sir parmezan

34,2

 

 

Pivo

-0,2

 

Topljeni sir

28,7

 

 

Črni čaj

-0,3

 

Sir Cheddar

26,4

 

 

Med

-0,3

 

Rumenjak

23,4

 

 

Kakav

-0,4

 

Sir Ementaler

19,2

 

 

Špargenlji

-0,4

 

Sir Gauda

18,6

 

 

Margarina

-0,5

 

Sir Camenbert

14,6

 

 

Kumarice

-0,8

 

Riž, neglaziran

12,5

 

 

Grenivka

-1,0

 

Salama

11,6

 

 

Brokoli

-1,2

 

Skuta

11,1

 

 

Vino suho belo

-1,2

 

Riba postrv

10,8

 

 

Gobe

-1,4

 

Ovseni kosmiči

10,7

 

 

Paprika

-1,4

 

Meso telečje

9,0

 

 

Čebula

-1,5

 

Piščančje meso

8,7

 

 

Marmelade

-1,5

 

Arašidi

8,3

 

 

Solata ledenka

-1,6

 

Kokošje jajce

8,2

 

 

Gazirana mineralna voda

-1,8

 

Pšenična moka polnozrnata

8,2

 

 

Lauch

-1,8

 

Svinjsko meso

7,9

 

 

Lubenica

-1,9

 

Meso goveje

7,8

 

 

Endivija

-2,0

 

Polnozrnate testenine

7,3

 

 

Kitajsko zelje

-2,0

 

Riba slanik

7,0

 

 

Solata cikorija

-2,0

 

Oreh

6,8

 

 

Jabolčni sok nesladkani

-2,2

 

Testenine

6,5

 

 

Jabolka

-2,2

 

Koruzni kosmiči

6,0

 

 

Jagode

-2,2

 

Polnozrnata ržena moka

5,9

 

 

Breskev

-2,4

 

Riž, glaziran

4,6

 

 

Rdeče vino

-2,4

 

Rženi polnozrnati kruh

4,1

 

 

Limonin sok

-2,5

 

Mešani rženi kruh

4,0

 

 

Listnata solata

-2,5

 

Mešani pšenični kruh

3,8

 

 

Ananas

-2,7

 

Beli kruh

3,7

 

 

Pomaranča

-2,7

 

Leča

3,5

 

 

Hruška

-2,9

 

Kruh rženi (lomljivi)

3,3

 

 

Pomarančni sok nesladkani

-2,9

 

Čokolada

2,4

 

 

Paradižnik

-3,1

 

Polnozrnati pšenični kruh

1,8

 

 

Melancana

-3,4

 

Riž, perboiled

1,7

 

 

Češnja

-3,6

 

Jogurt – polnomasten

1,5

 

 

Redkev

-3,7

 

Grah

1,2

 

 

Cvetača

-4,0

 

Jogurt s sadeži

1,2

 

 

Krompir

-4,0

 

Sladka/kisla smetana

1,2

 

 

Kivi

-4,1

 

Beljak

1,1

 

 

Cukini

-4,6

 

Kondenzirano mleko

1,1

 

 

Marelica sveža

-4,8

 

Mleko polnomastno pasterizirano

0,7

 

 

Korenje

-4,9

 

Surovo maslo

0,6

 

 

Zelena korenine

-5,2

 

Pinjeno mleko

0,5

 

 

Banana

-5,5

 

Olivno olje

0,0

 

 

 

Borovnice

-6,5

 

Sončnično olje

0,0

 

 

 

Špinača

-14,0

 

 

 

 

 

 

Rozine

-21,0

 

 

PRAL - Potencial Renal Acid Load (Potencialna ledvična kislinska obremenitev)

 

 

Avtor: L.Krušič in A.Krušič-Kaplja

Natisni




Da bi vam olajšali uporabo našega spletnega mesta, uporabljamo piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov. Podrobnosti o piškotkih.
Strinjam se
Zapri