Odpornost otrok ob vrnitvi v vrtec ali šolo: več kot le imunski sistem
Poletje se počasi poslavlja. Dnevi so bili daljši, urniki nekoliko bolj sproščeni, otroci so veliko časa preživeli zunaj, odrasli pa smo si – vsaj za nekaj časa – dovolili živeti počasneje. Z vrnitvijo v vrtec ali šolo se znova začnejo zgodnja jutra, obveznosti, novi stiki in hitrejši vsakdan. Prav zato je konec poletja dober čas, da pomislimo, kako lahko otroka podpremo pri prehodu v novo obdobje.
_majhna.png)
Ko govorimo o odpornosti, najprej pomislimo na sposobnost telesa, da se brani pred virusi in bakterijami – in prav to želimo pri otroku podpreti. Toda imunski sistem ne deluje ločeno od preostalega telesa. Na njegovo delovanje vplivajo spanec, prehrana, gibanje, pa tudi stres ter občutek varnosti. Ko je otrok spočit, primerno nahranjen in se po napornem dnevu lahko umiri, ima njegovo telo boljše pogoje za opravljanje svojih obrambnih nalog. Prehranska dopolnila so lahko dodatna podpora, vendar predstavljajo le vrh piramide.
1. Odpornost se začne v občutku varnosti
Otrokov imunski sistem ne deluje ločeno od preostalega telesa. Deluje v otroku, ki je lahko spočit ali izčrpan, miren ali napet, dobro nahranjen ali le na hitro sit. Prehod iz poletne sproščenosti v jesenski ritem je lahko vznemirljiv, hkrati pa tudi naporen.
Otroško telo ima rado nekaj predvidljivosti: dovolj zgodnji odhod v posteljo, mirnejše jutro, reden obrok in občutek, da se lahko doma sprosti. To ne pomeni, da mora biti vsak dan popoln ali da nikoli ne smemo hiteti. Pomeni le, da otroku čim pogosteje ponudimo nekaj stalnih točk, na katere se lahko opre.
Otroci poleg naših genov prevzemajo tudi naš odnos do počitka, hrane, telesa in vsakodnevnih skrbi. Zato se vprašanje, kakšno odpornost gradimo doma, pogosto začne pri nas odraslih. Tudi sama sem mama petletnika in dobro vem, da mirna jutra ter uravnoteženi obroki ne uspejo vedno. Ne potrebujemo popolnosti. Dovolj je, da se vedno znova vračamo k povezanosti, ritmu in občutku varnosti.
2. Gibanje, ki je predvsem igra
Za krepitev otrokovega telesa ne potrebujemo zapletenega programa. Hoja, vožnja s kolesom, tekanje po parku, raziskovanje vrta in prosta igra na svežem zraku so dragoceni že sami po sebi.
Voda, trava, pesek in blato otroku ponujajo gibanje, čutno raziskovanje ter prostor za domišljijo. Pri prosti igri ni treba ves čas usmerjati, popravljati ali meriti dosežkov. Otrok lahko sam preizkuša svoje telo, rešuje majhne težave in doživlja občutek: zmorem.
Včasih je najboljša popoldanska podpora po vrtcu ali šoli preprosto nekaj časa zunaj – brez dodatnega urnika in brez pričakovanja, da mora biti igra koristna. Koristna je že zato, ker je igra.
3. Hrana kot vsakdanji temelj
Naslednji pomemben del odpornosti je čim bolj raznolika, polnovredna in malo predelana hrana. Ni treba, da je vsak obrok brezhiben. Veliko lahko naredimo že z nekaj preprostimi navadami: s toplo kašo za zajtrk, pestjo oreščkov ali semen, ekološkim sadjem, zelenjavo, stročnicami ter kakovostnimi osnovnimi sestavinami.

Posebno mesto imajo tudi začimbe. Z njimi lahko jedi približamo otroku in popestrimo vsakodnevne obroke. Ena takšnih je cimet – prijetno dišeča in rahlo sladka začimba, ki jo otroci pogosto zlahka sprejmejo v kašah, sadnih jedeh ali napitkih. V knjigi Zdravilna moč začimb za otroke avtorji izpostavljajo njegovo široko uporabnost in delovanje proti različnim patogenim mikroorganizmom. V knjigi najdete tudi recepte in ideje, kako lahko cimet ter druge začimbe vključimo v otroško prehrano.
V Normi najdete ekološke kaše, začimbe, suho sadje, oreščke, ekološko sadje, zelenjavo in druge sestavine za preproste družinske obroke. Starše in otroke z veseljem vabimo med naše police, da skupaj raziščete nove okuse in možnosti. Otrok, ki sodeluje pri izbiri ali pripravi hrane, jo pogosto tudi lažje sprejme.
4. Dopolnila so dopolnila – ne bližnjica
Prehranska dopolnila ne morejo nadomestiti spanja, gibanja, varnega odnosa in raznolike prehrane. Lahko pa premišljeno zapolnijo vrzeli takrat, ko določenih hranil ali koristnih mikroorganizmov z vsakodnevnim jedilnikom ne zaužijemo dovolj. Med najpogostejšimi področji podpore pri otrocih so probiotiki oziroma dobre bakterije, omega-3, vitamin D in multivitamini.
Dobre bakterije
Velik del imunskega dogajanja je povezan s črevesjem, zato je skrb za raznoliko črevesno mikrobioto pomemben del podpore odpornosti. Fermentirana živila, kot so kimchi, kefir in druga primerno izbrana živila, lahko lepo dopolnijo jedilnik, vendar jih številni otroci ne uživajo redno. Na ravnovesje črevesne mikrobiote lahko vplivajo tudi antibiotiki, okužbe, stres in enolična prehrana.
Pri dopolnilih z dobrimi bakterijami je pomembno, da izberemo obliko, ki jo bo otrok dejansko sprejel. Moj petletnik denimo brez težav spije večstopenjsko fermentiran napitek, če ga zmešamo s sokom. Mlajšemu otroku bodo morda bolj ustrezale dobre bakterije v prahu, najstniku pa žvečljiva različica z okusom češnje. V Normi imamo različne kakovostne možnosti, zato lahko skupaj poiščemo takšno, ki ustreza otrokovi starosti, okusu in potrebam.
Omega-3
Maščobne kisline omega-3 so gradniki celičnih membran. Med njimi je DHA posebej pomembna za možgane in vid, zato imajo omega-3 pomembno mesto v obdobju otrokove rasti, učenja in razvoja. Najboljši prehranski viri EPA in DHA so mastne ribe, kot so sardine, skuša, sled in losos. Orehi, lanena in chia semena vsebujejo rastlinsko obliko ALA, ki pa jo telo le v omejenem obsegu pretvarja v EPA in DHA.
Če mastne ribe niso reden del družinskega jedilnika, je dodajanje omega-3 lahko praktična rešitev. V Normi so na voljo v obliki žele bonbonov, ki jih otroci lažje sprejmejo, ali kot ribje olje za preprosto vsakodnevno odmerjanje.
Vitamin D
Vitamin D prispeva k ohranjanju zdravih kosti in zob, delovanju mišic ter normalnemu delovanju imunskega sistema. Poleti ga telo ob primerni izpostavljenosti soncu lahko tvori v koži, vendar poletna zaloga ni trajna. Ko se dnevi krajšajo, preživimo manj časa zunaj in je sonce nižje, postane tvorba vitamina D manj zanesljiva. Zato je v jesensko-zimskem delu leta njegovo dodajanje pogosto smiselno.
V Normi lahko izbirate med vitaminom D v kapljicah ali pršilu za manjše otroke ali pršilu za večje otroke. Različne oblike omogočajo, da izberemo tisto, ki jo najlažje vključimo v otrokovo dnevno rutino.
Multivitamini
Če otrok z veseljem uživa veliko različnega sadja, zelenjave, stročnic, polnovrednih žit, oreščkov in semen, multivitaminski dodatek morda ni potreben. Drugače je pri manj ješčih ali zelo izbirčnih otrocih, pri katerih se na krožniku dalj časa ponavlja le nekaj živil. Takrat je lahko multivitamin preprost način, da dopolnimo vsakodnevni vnos vitaminov in mineralov. Tudi tukaj imamo v Normi več oblik, prilagojenih različnim starostim in okusom.
Kaj pa medicinske gobe?
Posebno skupino predstavljajo pripravki iz medicinskih gob. Gobe naravno vsebujejo različne polisaharide, med njimi beta-glukane, pa tudi vlaknine, aminokisline, vitamine, minerale in antioksidativne spojine. Zaradi te kompleksne sestave se uporabljajo kot podpora telesnemu ravnovesju oziroma homeostazi ter prilagajanju na vsakodnevne obremenitve. Njihovo delovanje pogosto opisujemo kot imunomodulatorno in adaptogeno, saj ni usmerjeno le v »spodbujanje« imunskega sistema, temveč v podporo njegovemu uravnoteženemu odzivu.
V Normi so na voljo pripravki Hifas da Terra, med drugim izdelki, usmerjeni v podporo imunskemu sistemu ter osi črevesje–možgani. Ker gre za bolj specifično podporo, je smiselno izdelek izbrati glede na otrokove trenutne potrebe.
Ko otrok vendarle zboli
Tudi ob vsej skrbi se prehladom in drugim okužbam ne moremo vedno izogniti. Takrat se vrnemo k osnovam: počitku, dovolj tekočine, toplim juham in lahkim obrokom. Jedilnik lahko obogatimo s šipkom, camu camujem ali acerolo, ki so naravni viri vitamina C, ter s pripravki iz črnega bezga. Pri izbiri se ravnamo po starosti otroka in navodilih posameznega izdelka.
Doma lahko pripravimo topel napitek z limono, starejšemu od enega leta dodamo žličko medu, uporabimo cimet ali skuhamo blag sadni oziroma zeliščni čaj. Takšni majhni rituali otroku ne ponudijo le nečesa toplega in prijetnega, temveč tudi občutek bližine in skrbi, ki ga med boleznijo še posebej potrebuje.
Najprej prisluhnimo otroku
Vsak otrok je drugačen – in prav zato ni enega izdelka ali enega nasveta za vse. Dobro svetovanje se vedno začne s pogovorom: najprej prisluhnemo otrokovim potrebam in družinskemu vsakdanu, šele nato poiščemo podporo, ki je v tem trenutku najbolj smiselna.
Morda bomo prav v sproščenem pogovoru skupaj lažje prepoznali, kaj vaš otrok ob vrnitvi v vrtec ali šolo zares potrebuje. V Normi smo vam z veseljem na voljo.


























_za_otroke_hifas_da_terra®_250ml.jpg)






