Norma Ljubljana 0590 45 500 Norma Maribor 02 320 40 22 Norma Celje 03 620 22 18 Norma Krško 07 492 51 51
Preko 3000 izdelkov v BIO kakovosti
 
Jamčimo najvišjo kakovost BIO izdelkov
V košarici
Vaša košarica je prazna
V košarici
Vaša košarica je prazna.

Ogled permakulturnega vrta z Normo

2.10.2019
Natisni

Kako v sodelovanju z naravo pridelati zdravo hrano

 

 

Tokrat gremo z vami na izlet! :) Večino predavanj in delavnic o zdravju in zdravem prehranjevanju izvedemo v Normi, a za to »predavanje« moramo ven – v naravo, od koder hrana tudi prihaja. Kdor že dolgo ni potopili svojih prstov v zemljo, je lahko izgubil stik z realnostjo od kod v resnici prihaja hrana ter pozabil, da so zakonitosti narave mnogokrat drugačne od zakonitosti potrošništva. Kumare bi morale biti v trgovini na voljo vso leto, ker smo tako navajeni, a kaj o tem pravi narava? V Normi se nam je že pripetilo, da so nas stranke ob ogledu tujega sadja in zelenjave očitujoče povprašale, kako da nimamo na voljo slovenskega porekla, brez pomisleka, da v naši zemljepisni širini to v tistem letnem času ne raste. :) Z malo zanimanja in znanja  lahko vsi do neke mere pridelujemo hrano in se tako vrnemo k naravi in njenim modrostim. Če ne zaradi nuje, pa zaradi sprostitve in hobija.

 

Zato bomo obiskali Učni poligon za samooskrbo Dole v občini Poljčane, ki ga je razvila doktorica znanosti Ana Vovk Korže - univerzitetna profesorica za fizično in regionalno geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Od gospe z dvema doktoratoma – iz geografije in iz varstva okolja – bi pričakovali, da bo svoje življenje posvetila le pisanju znanstvenih člankov ter predavanjem za strokovnjake iz omenjenih področij. A odločila se je za nadgradnjo teorije s prakso in s tem za  bolj družbeno koristno pot – svoje znanje in izkušnje predano prenaša  v prakso. V Dravinjskih goricah je na prvotno zelo nefunkcionalnem in nerodovitnem zemljišču razvila koncept Učilnice v naravi oziroma Učni poligon za samooskrbo. Tam razvija nove znanstvene discipline v praksi in sicer ekoremediacije (to pomeni oživljanje okolja in družbe), zelene tehnologije, permakulturo, biodinamiko in agroekologjo kot inovativne pristope za samooskrbo ter o vsem tem poučuje tudi druge.

 

 

Travnato zemljišče je spremenila v rodovitne grede s trajnostnimi objekti 

 

Ko je od očeta podedovala v hrib uprto hektar in pol veliko zemljišče v naselju Modraže v Dravinjskih goricah na meji med Poljčanami in Slovensko Bistrico, na katerem so od nekdaj kosili le travo, je pol leta razmišljala, kaj storiti z njim. Oče ne bi bil želel, da zemljo proda. O kakršni koli intenzivni pridelavi, s traktorjem in drugo mehanizacijo, ni hotela niti slišati.

 

Odločila se je za učni poligon za ustvarjanje praktičnega znanja o prsti, vodi, ekosistemih, koriščenju obnovljivih virov energije, spoznavanju kroženja vode, večnamenski rabi vodnih virov, spoznavanju koristnosti žuželk, talnih živali in predvsem odkrivanju novih možnosti za zdravo pridelavo hrane ter nova delovna mesta. Vse po principih permakulture in ekoremediacij, ki posnemata delovanje narave. Primere praks, ki so na ogled pri gospe Ani, lahko s pridom uporabimo sami doma.

 

Ker je zemlja tam ilovnata, je po načelih permakulture jedilne rastline posejala v dvignjene, gomilaste in visoke grede.

 

Za dvignjene grede najprej naredi leseni okvir. Vanj položi kose lesa, denimo odžagane veje, in odpadni papir, nato doda ovčjo volno, stari tekstil iz naravnih materialov in gozdno listje ter na vrh zemljo. Vedno uporabi slamo, ki zadržuje vlago in preprečuje izsuševanje prsti ter »zaduši« plevel. Lesna biomasa segreva korenine rastlin, da tudi pozimi redko pozebejo.  Ko naravne vire povežemo tako, da podpirajo drug drugega, se vegetacijska doba podaljša, da še pozimi obiramo redkvice, por, zimski česen, čebulo, radič, zimsko solato in motovilec.

 

Dvignjene grede

 

Naravno  pridelovanje hrane je povezala z ekobivališči. Najprej je postavila jurto, okrogli šotor z ogrodjem iz sibirskega macesna in prekrivalom iz volne, ki je tradicionalno mongolsko bivališče in primerno za vse letne čase od hude vročine do hude zime. V zemljanki je prostor za shranjevanje pridelkov  in semen ter družabni prostor.

 

Notranjost zemljanke

 

Ostala infrastruktura, ki jo boste lahko videli na učnem poligonu, je vrtna kuhinja z umivalnico, rastlinjak, ki se uporablja kot zelena hiša za vse letne čase, solarna postaja za proizvodnjo  elektrike, kompostno stranišče in drevesno stranišče. Za zbiranje padavinske vode sta izkopana bajer in mlaka, voda teče podzemno z naravnim padcem do jurte in rastlinjaka. Na poligonu je tudi urejen vodohram (za potrebe pitne vode), tako da poligon ni priključen na vodovodno omrežje in ne na javno električno omrežje, saj ima svojo vodo in energijo. Zveni zelo zanimivo, se strinjate? :)

 

Voden ogled Učnega poligona Dole

 

Voden ogled Učnega poligona je za Normine stranke brezplačen.  Primeren je za družine in posameznike – za tiste, ki imate nekaj zemelje in tudi za tiste, ki imate le balkon ali okensko polico.

 

Na ogled vabimo tudi strokovnjake s področja permakulture, biodinamičnega kmetijstva, ekoremediacije ter agroekologije za izmenjavo izkušenj in mnenj.

 

Na brezplačen voden ogled z dr. Ano Vovk Korže se prijavite TUKAJ.

Brez prijave ogled poligona ni možen.

 

V sredo, 9. oktobra 2019, ob 17. uri.

 

Dobimo se na Učnem poligonu za samooskrbo Dole, prevoz do tja si zagotovite sami.

 

Opis poti do Učnega poligona:

 

Ko se pripeljete v Poljčane, vozite v smer Makole in v zaselku Modraže (8 minut iz Poljčan) vidite večjo informacijsko tablo Učni poligon za samooskrbo Dole, tam zavijete levo in po 2 minutah ste na poligonu, od glavne ceste vas spremljajo rumene tablice z napisom Dole.

 

Prisrčno vas vabimo,

Normandistke in Ana Vovk Korže

Natisni




Da bi vam olajšali uporabo našega spletnega mesta, uporabljamo piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov. Podrobnosti o piškotkih.
Strinjam se
Zapri