Norma Ljubljana 0590 45 500 Norma Maribor 02 320 40 22 Norma Celje 03 620 22 18 Norma Krško 07 492 51 51
Preko 3000 izdelkov v BIO kakovosti
 
Jamčimo najvišjo kakovost BIO izdelkov
V košarici
Vaša košarica je prazna
V košarici
Vaša košarica je prazna.

Permakultura za večjo samozadostnost

4.3.2012
Natisni

Permakultura je načrtovan sistem, ki skuša s pomočjo posnemanja narave, ustvariti trajnostni življenjski prostor.

 

 

Izraz permakultura je leta 1978 skoval Avstralec Bill Mollison, ko je skupaj z Davidom Holmgrenom napisal knjigo z naslovom "Permakultura ena" (Permaculture One). Mollison pojasnjuje, da sama beseda ne pomeni samo permanentno agrikulturo (»trajnostno kmetijstvo«), ampak tudi permanentno kulturo, saj kulture ne morejo dolgo preživeti brez uravnoteženega in zdravega kmetijstva ter pravične uporabe zemlje.

 

Mollison je več let proučeval naravne združbe in znanje prenesel v sodoben način življenja. Tako je pri proučevanju upošteval tradicionalne načine kmetovanja in jih povezal s sodobnimi znanstvenimi in tehnološkimi spoznanji. Zato njegova ideja o permakulturi vključuje tako rastline in živali, kot tudi zgradbe in infrastrukturo (voda, energija, cestne povezave), kot krono vsega pa predstavljajo odnosi med njimi in način kako vse stvari umeščamo v pokrajino.

 

»Načrtovanje naših življenj na podlagi opazovanj narave, ki temeljijo na razumevanju nas kot dela narave, je dobilo ime permakultura (Bell Graham 13, 2010).«

 

Permakulturni vrt

 

Cilj permakulture je ustvariti ekološka okolja, ki bi bila ekonomsko samozadostna, ki bi sama krila svoje potrebe, ki ne bi bila izkoriščevalska in bi zato delovala uravnoteženo na dolgi rok. Temelji na upoštevanju prirojenih lastnosti rastlin in živali in njihovi kombinaciji z naravnimi značilnostmi pokrajine. Čeprav se permakultura zgleduje po naravnih modelih, pa ustvarja kultivirano okolje v katerem se prideluje bolj kakovostna hrana za ljudi in živali, kot jo sicer lahko najdemo v naravi.

 

Poglejmo si primer delovanja listopadnega gozda

 

To je sistem, ki deluje v petih razsežnostih: v dveh horizontalnih, vertikalni in časovni, krona vsega pa je peta razsežnost, odnosi. Vsaka od teh »smeri« povečuje uporabo prostora, to pa povečuje rodovitnost celote. Mehanizirano monokulturno kmetijstvo je skrajno dvodimenzionalno. V nasprotju s tem pa gozd ponuja veliko možnosti za žive organizme od najglobljih korenin do vrha najvišje krošnje. Že drevo samo se v letnih časih spreminja, tako da zgodaj pomladi, preden gosto listno pokrivalo prekriža pot sončnim žarkom, pod njim lahko uspevajo čebulnice. Celo spremembe v enem samem dnevu omogočajo zaporedje priložnosti različnim sesalcem, pticam in žuželkam, ki iščejo hrano in izvajajo druge življenjske naloge. Drevo in druga živa bitja uspevajo ne v osami, ampak po zaslugi številnih koristnih odnosov. Drevo s koreninami črpa koristne snovi, a ne samo zaradi fizikalnih in kemijskih lastnosti, ampak po zaslugi tesnih povezav z vsemi živimi bitji v tleh, od deževnikov do bakterij. In verjetno se sploh ne bi moglo razmnoževati brez žuželk, ki oprašujejo njegove cvetove, ter sesalcev in ptic, ki raznašajo njegova semena. To je le delček zapletene mreže odnosov enega samega drevesa. V gozd nihče s tovornjakom ne vozi gnojil in ne odnaša plastičnih vrečk, polnih nezaželenih lesnih odpadkov. Gozd mora za vse svoje potrebe poskrbeti sam, kar proizvede, pa morajo porabiti drugi elementi v sistemu. Če deževniki in drugi rastlinski in živalski organizmi v tleh ne bi razgradili in prebavili odpadnega listja, bi listje gozd onesnažilo.

 

Sožitje nežive in žive narave 

 

Ljudje, ki živijo po načelih permakulture, so z opazovanjem naravnih ciklov ta načela razvili v strategije, ki vsakemu omogočajo, da kjerkoli na Zemlji ustvari sisteme, ki:

 

- dajo velik pridelek, obnavljajo okolje in so trajnostni,

- zahtevajo minimalni trud za maksimalni rezultat,

- so etični ter skrbijo za zemljo in ljudi,

- ustvarjajo presežke, ki jih lahko delimo z drugimi.

 

Zeliščna spirala, ki daje rastlinam posebno energijo

 

Načini, kako lahko v lastnih življenjih uresničujemo naravovarstvena načela:

 

  1. Razmišljajmo o dolgoročnih posledicah naših dejanj. Mislimo na uravnoteženost.
  2. Uporabljajmo avtohtone vrste ali za naturalizirane vrste za katere vemo, da niso škodljive. Nepremišljena vpeljava potencialno škodljivih vrst lahko v našem domačem okolju poruši naravno ravnovesje.
  3. Obdelujmo tudi najmanjše dele zemlje. Raje načrtujmo majhne sisteme, ki energijo polno izkoristijo, kot pa velike, energetsko potratne sisteme.
  4. Bodimo raznoliki, gojimo različne kulture (izogibajmo se monokulturam). To je jamstvo za stabilnost. Tako bomo bolje pripravljeni na spremembe, bodisi v okolju ali v družbi.
  5. Skrbimo za raznolikost pridelkov; upoštevajmo celoten pridelek, ki ga prispevajo enoletnice, trajnice, žita, drevesa in živali. Ne zanemarimo energije, ki je uskladiščena v pridelkih.
  6. Da bi ohranjali in pridobivali energijo, nežive (sončna energija, voda, veter) in žive energetske vire (rastline in živali).
  7. Pripeljimo pridelovanje hrane nazaj v mesta in mesteca, kakor so v preteklosti vedno ravnali v uravnoteženih družbah.
  8. Pomagajmo ljudem, da bodo postali samostojni in podpirajmo odgovornost posameznika do družbe.
  9. Pogozdujmo in skrbimo za rodovitnost tal.
  10. Uporabljajmo vse optimalno in reciklirajmo vse odpadke.
  11. Usmerjeni bodimo na rešitve, ne na težave.
  12. Delujmo tam, kjer bo delo obrodilo sadove (posadimo drevo tam, kjer bo lahko preživelo in pomagajmo tistim ljudem, ki se želijo učiti).

 

Vse kar potrebujemo za dobro življenje nas obdaja. Sonce, veter, ljudje, zgradbe, kamni, morje, ptice in rastline, vse to nam je na dosegu roke. Sodelovanje med vsemi temi naštetimi elementi ustvarja harmonijo, nasprotovanje tem elementom pa prinaša uničenje in kaos.

 

 

Članek je povzet po Bell, Graham. 2010. Permakulturni vrt. Ljubljana: Ara in Mollison, Bill in Reny Mia Slay. 1994. Uvod v permakulturo. Ljubljana: Kortina.

 

 

 

 

Natisni




Da bi vam olajšali uporabo našega spletnega mesta, uporabljamo piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov. Podrobnosti o piškotkih.
Strinjam se
Zapri
S kljukico soglašate, da podjetje Verasio d.o.o. uporabi vaše podatke za namen pošiljanja informacij preko e-pošte. Vse o varovanju osebnih podatkov.
Želim prejemati le e-novice, ki so zame relevantne. S kljukico soglašate, da bomo vaše podatke profilirali in boste prejemali le e-novice, ki temeljijo na vaših osebnih interesih. Primer: vabila na naša predavanja in delavnice v vam najbližji Normi. Vse o varovanju osebnih podatkov.
Napaka: vpišite svoje podatke