Norma Ljubljana 0590 45 500 Norma Maribor 02 320 40 22 Norma Celje 03 620 22 18 Norma Krško 07 492 51 51
Preko 3000 izdelkov v BIO kakovosti
 
Jamčimo najvišjo kakovost BIO izdelkov
V košarici
Vaša košarica je prazna
V košarici
Vaša košarica je prazna.

Pesticidi ne sodijo na krožnik vašega otroka

17.3.2014
Natisni

Otroci so še posebej občutljivi na škodljive učinke pesticidov. Znanstveniki ocenjujejo, da naj bi bili otroci v prvih petih letih življenja izpostavljeni vsaj polovici vseh pesticidov.

 

 

Kaj so pesticidi?

 

Pesticidi so sredstva, ki se uporabljajo za uničevanje škodljivcev. Lahko so kemična, biološka (virusi, bakterije) ali mehanska. Glede na to, katere vrste škodljivcev uničujejo z njimi, ločimo med pesticidi za zatiranje insektov (insekticidi), rastlin (herbicidi – za zatiranje plevela), gliv (fungicidi), živali (rodenticidi – za zatiranje glodavcev), mikroorganizmov (algicidi – za zatiranje alg). Najbolj pogosto se izraz pesticidi uporablja za kemična (fitofarmacevtska) sredstva, kamor sodijo insekticidi in herbicidi. Pesticidi so strupeni, zato je njihova uporaba časovno in količinsko omejena. Škodljivi so tako za okolje kot za ljudi.

 

Zakaj so ravno otroci tako zelo občutljivi na strupene pesticide?


Otrokovi notranji organi se še razvijajo in rastejo. Celice v fazi razmnoževanja so mnogo dovzetnejše za škodljive učinke. Posledica stika s strupenimi pesticidi so lahko neželene spremembe dednega materiala, t. i. mutacije. Otroci glede na svojo telesno težo pojedo in popijejo relativno več kot odrasli, zato je tudi količina zaužitih pesticidov na enoto telesne teže prevej večja. Otroci so s svojim načinom življenja in vedenja pogosto bolj izpostavljeni pesticidom v njihovem neposrednem okolju, saj se igrajo na tleh, na kemično obdelani travi, so v stiku z zemljo... Otroški imunski sistem ni še v celoti razvit in veliko hitreje oslabi kot imunski sistem pri odraslem človeku. Tudi sistemi razstrupljanja so v otroškem telesu še v fazi razvoja, torej še ne delujejo optimalno, zato se lahko pesticidi kopičijo v telesu, ker jih telo ne izloča ustrezno.

 

Pesticidi so tudi posredno nevarni za ljudi, saj škodljivo vplivajo na okolje: zmanjšujejo biološko raznovrstnost, prispevajo k zmanjševanju opraševanja, uničujejo življenjski prostor živali (npr. ptic) in grozijo ogroženim vrstam.

 

Dodatki v hrani – umetna barvila, ojačevalci okusa in konzervansi

 

Brez barvil in sredstev za konzerviranje v živilski industriji sploh ne gre več. Živil polnih barv, dolgih rokov trajanja in marsikaterega »doživetja« v svetu okusov ne bi bilo mogoče zagotoviti brez uporabe dodatkov. V Evropi proizvajalci hrane živilom letno primešajo skoraj 190.000 ton arom.

 

Letno pa trgovanje z dodatki po vsem svetu prinaša zaslužek v vrednosti 18 milijard evrov.

 

Veliko industrijsko pripravljenih živil ni mogoče pripraviti brez dodatkov, saj bi začela juha iz vrečke hitro plesneti, margarina bi postala žarka, pri sadnem jogurtu bi se jogurt ločil od sadnega pripravka, sojine paštete bi okusili oziroma označili z oceno »nevtralno«, preliv za solato pa bi razpadel na zelišča, kis in olje. Paradižnik iz rastlinjaka ima sam po sebi okus po vodi, svinjsko meso iz množične reje pa enostavno nima okusa.

 

Zato mora živilska industrija neprivlačnim živilom dodati ustrezne ojačevalce okusov, barvila, in s tem zagotoviti privlačen videz, vzpodbuditi tek in si nenazadnje zagotoviti tudi masten zaslužek. S strani Evropske unije je dovoljena uporaba 320 različnih dodatnih snovi, ki jih lahko dodajajo konvencionalnim živilom. »Industrijski kuharji« imajo na razpolago 2.500 različnih spojin, ki jih uporabljajo pri ustvarjanju novih izdelkov. En gram arom pa že zadostuje, da podelijo okus enemu kilogramu nekega živila. Kaj potem pravzaprav vsebujejo juha v pločevinki, zamrznjena že pripravljena pizza ali mešanica za peko kruha, ostaja skrivnost podjetja. Zagotovo pa velika večina ljudi ne ve skrivnosti, da aroma banane ni nič drugega kot mešanica isopentylalkohola, kisa in žveplove kisline v razmerju 4:5:1. Kocka goveje juhe ne vsebuje niti kančka govejega mesa, temveč ogromne količine glutamata (E 620, E 621, E 622).

 

Na žalost pa se tudi v otroški prehrani nahajajo velike količine nevarnih barvil. Nevedni otroci s sladkarijami, deserti, pijačami, mlečnimi izdelki, salamami, klobasami, siri, sladoledi itd. zaužijejo ogromne količine škodljivih snovi. Britanska agencija Food Standards Agency prav zaradi tega svari pred določenimi sintetično pridobljenimi barvili in svetuje, da pred nakupom dobro preberete, katere dodatke živilo vsebuje. E102, E104, E110, E122, E124 in E129 lahko pri otrocih zmanjšajo sposobnost koncentracije in izzovejo hiperaktivnost, alergije in vrsto drugih zdravstvenih težav. Najpozneje od sredine leta 2010 pa bodo morali proizvajalci na živilu, ki vsebuje takšna barvila, posebej opozoriti potrošnika na vsebnost teh.

 

Kaj lahko storimo?

 

Obstajata najmanj dve zdravi in varni alternativi prehranjevanja brez sintetičnih dodatkov
Prva je, da si hrano pripravimo sami s čim bolj svežimi sestavinami. Na primer, žitarice skuhamo za nekaj dni vnaprej, sadje ali marmelado primešamo v navaden jogurt, preliv za solate pripravimo sami itd. Druga pa, da posežemo po bio izdelkih, še posebej zaradi zdravja naših otrok.

 

Za predelavo bioloških oziroma ekoloških živil je število dovoljenih dodatkov veliko manjše, in sicer je s strani Evropske unije dovoljenih le 47.

 

Ekološka združenja so kljub dovoljeni uporabi 47 dodatkov uporabo teh snovi še dodatno drastično zmanjšala. Postavila so konkretna določila za posamezne skupine živil, kot so kruh, pekovski izdelki, mleko, mlečni izdelki, klobase in mesnine. Bioland tako, na primer, dovoljuje uporabo le 22 dodatkov, Demeter pa celo samo 18. Ekološka združenja Biokreis in Naturland pa za primerjavo, na primer, dovoljujeta uporabo snovi E250, a ne pri mesninah, ki so namenjene za pečenje (slanina, mesni sir), saj se pri segrevanju hitro tvorijo rakotvorni nitrozamini.

 

Namesto z umetnimi sladili ekološki ponudniki sladkajo z medom, sladkorjem in gostimi sokovi. Ojačevalci okusa so nepotrebni, saj ekološki ponudniki uporabljajo visokokakovostne sestavine iz ekološke pridelave in znajo spretno uporabiti začimbe. Tabu so tudi sintetična barvila, sladila in sredstva za konzerviranje. Naravni vitamin E ekstrakt (E306), pridobljen iz rastlinskih olj, služi ekološki predelavi živil kot antioksidant, s katerim poskrbijo za rok trajnosti olj in margarin. E406 agar agar je preizkušeno sredstvo za zgoščevanje, E503 pa je bolj poznan kot jelenova sol, ki je priljubljena kot pekovski dodatek.

 

Ponudimo torej svojim otrokom le najboljše in jim s svojim ravnanjem zagotovimo boljšo prihodnost.

 

Vir: Zveza potrošnikov Slovenije (Otroci in pesticidi – strokovnjaki opozarjajo), duhovnost.eu (Dodatki v prehrani – kaj vse »tiči« v živilih?).

 

 

Natisni




Da bi vam olajšali uporabo našega spletnega mesta, uporabljamo piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov. Podrobnosti o piškotkih.
Strinjam se
Zapri