Norma Ljubljana 0590 45 500 Norma Maribor 02 320 40 22 Norma Celje 03 620 22 18 Norma Krško 07 492 51 51
Preko 3000 izdelkov v BIO kakovosti
 
Jamčimo najvišjo kakovost BIO izdelkov
V košarici
Vaša košarica je prazna
V košarici
Vaša košarica je prazna.

Pivo je ena najstarejših pijač na svetu

21.8.2011
Natisni

Pivo je verjetno najstarejša alkoholna pijača na svetu in danes najpogosteje uživana pijača nasploh, takoj za vodo in čajem. Proizvaja se s fermentacijo sladkorjev, predvsem iz slada žitnih zrn, najpogosteje iz ječmenovega in pšeničnega slada. Sladkorji, pridobljeni iz koruze in riža se uporabljajo bistveno redkeje, predvsem pa so dobrodošli zaradi nižanja stroškov surovin. Po večini je pivo z okusom hmelja, ki dodaja značilno grenkobo in hkrati deluje tudi kot naravni konzervans, čeprav velikokrat v pivu srečamu tudi druge arome in dodana zelišča.

 

Najbolj zanimiv podatek – ki priča tudi o tem, kako stara je pravzaprav ta pijača – iz zgodovine je zagotovo ta, da je v času Mezopotamije obstajala Boginja piva, h kateri so verniki molili, molitev pa je bila pretežno sestavljena iz recepta in postopka za pridobivanje piva. Danes nam to seveda zveni smešno, takrat pa je bilo malodane nujno zlo, saj so si le tako  ljudje zapomnili recepturo, ki je na ta način samodejno prehajala iz roda v rod, če upoštevamo dejstvo, da je bilo davno tega zelo malo pismenih ljudi in se tradicija brez ustnega izročila skoraj ne bi mogla ohraniti.

Sicer pa je  - kot že rečeno – pivo eno izmed najstarejših znanih pijač na svetu, saj začetki pridobivanja segajo vse nazaj v Neolitik, približno 10.000 let pred našim štetjem, to je čas, ko so ljudje pričeli z gojenjem žita.

 

 

 

Osnovne sestavine piva so voda, škrobni vir - kot na primer ječmenov slad, ki se pri fermentaciji predtvori v alkohol - pivski kvas in razne arome. Škrobni vir pa je prepuščen izbiri proizvajalca. Manj pogosto se v pivu pojavlja tudi proso ali recimo krompir (v Braziliji) ali agavin slad (v Mehiki).

 

 

Pivski kvas

Znano je, da je pivski kvas bogat vir hranljivih snovi, zato lahko ta kvas vsebuje znatne količine vitaminov in mineralov, vključno s selenom, magnezijem, kalijem, fosforjem in B-vitaminom. Prav zato se pivo ničkolikokrat označuje kot "tekoči kruh". Nekateri viri pa kljub temu zatrjujejo, da filtrirano pivo izgubi velik del svoje prehrambene vrednosti. Pivski kvas je "mrtva snov" in ga ne moremo uporabiti za vzhajanje peciva ali kruha. Nastane kot stranski produkt pri proizvodnji piva s procesom izolacije in sušenja. Ta kvas ni enak bolj poznanemu aktivnemu kvasu, ki vsebuje tudi škodljive glivice in ga največkrat povezujemo z razvojem kandide v telesu. V trgovinah z zdravo prehrano ga je zaradi svojih pozitivnih učinkovin mogoče kupiti tudi samega, v prahu ali v obliki tabletk.

 

 

 

 

 

 

Alkohol v pivu

Vsebnost alkohola v pivu je v povprečju 4% ali 6%, najdemo pa seveda piva z nižjo vsebnostjo alkohola (pod 1%), redko pa srečamo piva, ki vsebujejo več kot 20% alkohola.

Glavna aktivna sestavina piva je ravno alkohol, zato se je potrebno dotakniti tudi zdravstvenih učinkov prepogostega uživanja te pijače. Zmerno uživanje alkohola, vključno s pivom, pa je presenetljivo povezano z zmanjšanjem tveganja za srčne bolezni, možganske kapi in upadom kognitivnih sposobnosti, medtem ko prekomerno uživanje alkohola na dolgi rok lahko predstavlja nevarno tveganje za alkoholizem in bolezni jeter. 

 
Leta 2005 je neka japonska študija pokazala, da pivo z nizko vsebnostjo alkohola deluje celo anti-kancerogeno. Izsledki spet neke druge študije pa trdijo, da brezalkoholno pivo zmanjšuje možnost za nastanek srčno-žilnih bolezni.

 

Ker pogovorno radi večkrat omenjamo "pivski trebuh", je potrebno omeniti tudi tole ljudsko vražo. Raziskave namreč zagotavljajo, da pivo ne povzroča povečanja obsega trebuha, ampak je za to krivo prenajedanje, pomanjkanje mišičnega tonusa ali prekomerno uživanje ogljikovih hidratov.

 

 

Brezalkoholno pivo

Zgodovina brezalkoholnega piva (ki ni povsem brez alkohola!) se je pričela leta 1919, ko je začela veljati prepoved varjenja piva z vsebnostjo alkohola več kot 0,5%. Da bi pivovarji ustregli pravnim zahtevam, hkrati pa ohranili svojo prodajo, so pivo zamenjali s pijačo iz slada. Ta novonastala pijača je hitro dobila naziv "skoraj pivo", ameriški kronisti pa zagotavljajo, da si ameriški pivovarji nikoli niso prav opomogli zaradi učinkov te prepovedi.

Kljub imenu "brezalkoholno", ki ga ta vrsta piva nosi, pa to pivo vsebuje alkohol, navadno manj kot 0,5%.

Vse vrste piva varijo z uporabo slada žitaric in hmelja. Proces za korekcijo alkohola v pivu se prične šele ob koncu varjenja – pivo namreč segrejejo pod nizkim tlakom in ker ima voda višje vrelišče kot alkohol (etanol), etanol izpari. Na tak način se v pivovarnah korigira vsebnost alkohola v pivu; slaba stran tega procesa pa je malce spremenjen okus piva.


 

 

Natisni




Da bi vam olajšali uporabo našega spletnega mesta, uporabljamo piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov. Podrobnosti o piškotkih.
Strinjam se
Zapri
S kljukico soglašate, da podjetje Verasio d.o.o. uporabi vaše podatke za namen pošiljanja informacij preko e-pošte. Vse o varovanju osebnih podatkov.
Želim prejemati le e-novice, ki so zame relevantne. S kljukico soglašate, da bomo vaše podatke profilirali in boste prejemali le e-novice, ki temeljijo na vaših osebnih interesih. Primer: vabila na naša predavanja in delavnice v vam najbližji Normi. Vse o varovanju osebnih podatkov.
Napaka: vpišite svoje podatke