Norma Ljubljana 0590 45 500 Norma Maribor 02 320 40 22 Norma Celje 03 620 22 18 Norma Krško 07 492 51 51
Preko 3000 izdelkov v BIO kakovosti
Best Buy Award
Jamčimo najvišjo kakovost BIO izdelkov
V košarici
Vaša košarica je prazna
V košarici
Vaša košarica je prazna.

Pravilno shranjevanje sadja in zelenjave

2.11.2015
Natisni

 

Hladilnik, klet ali košarica?

 

Bio sadje in bio zelenjavo uživamo najraje svežo. Ko gremo po nakupih, običajno kupimo večje količine, da bodo zadostovale za več dni. Da pa bi sadje in zelenjava ostala čim dlje sveža in bi ohranila čim več občutljivih hranilnih snovi, ju je potrebno pravilno shraniti.
 

Vsaka vrsta zahteva drugačno shranjevanje, pri tem pa igrajo pomembno vlogo temperatura, svetloba, zračna vlaga in pravilno sosedstvo. V nadaljevanju smo zbrali vsa pomembna dejstva, da boste sadje in zelenjavo po nakupu čim bolj pravilno shranili.
 

Težko je to sprejeti, a vendar je tako: vsako sadje in zelenjava že takoj po obiranju začne izgubljati svežino. Večina vrst slabo prenaša ločitev od grma ali drevesa. Prične se proces staranja, pri katerem plodovi pričnejo izgubljati vodo in hranilne snovi. Nagubanost, ovelost in mehka ter rjava mesta lahko s pravilnim skladiščenjem za nekaj časa preprečite.
 

Hranite v hladilniku
 

Rastlina, doma iz severne Evrope, se bo v hladilniku počutila naravnost odlično. Preprosto pravilo pravi: če je rastlina pri nas doma, hladilnik rada ima! To velja za bio brokoli, motovilec, bio komarček, bio kumare, bio zelje, bio rdečo peso, bio zeleno in bio špinačo.
 

V idealnem primeru shranjujte to hrano v hladilniškem predalu za zelenjavo, če je ta poln, pa lahko kakšno bujno zelenje začasno hranite tudi v katerem drugem predalu hladilnika. Če ga boste pred tem pospravili v posodo za shranjevanje ali ga ovili v vrečko, boste preprečili nadaljnje izhlapevanje vode.

 


 

Česar nikoli ne hranimo v hladilniku
 

Južno sadje je bolj ali manj vajeno tropskih temperatur, zato jim nizke temperature niti malo niso všeč in jih ne shranjujte v hladilniku. Tam bi ti - toplote vajeni sadeži - doživeli pravi šok. Banane to kažejo z rjavimi pikami na olupku. Sicer ostane sadje kljub zunanjim poškodbam večinoma še naprej užitno, kljub temu pa ne prekoračujte temperatur, pri katerih se ti sadeži počutijo dobro.
 

Tropski sadeži, kot na primer bio mango, papaja, bio ananas ali bio banane, imajo najraje temperature okrog 13°C. Pri tej temperaturi se odlično počutijo tudi bio paprika, bio bučke in bio paradižnik – to pa zaradi svojih „južnih korenin“.

 


 

Etilen: eni ga ljubijo, drugi sovražijo
 

Težave v odnosih nimajo le ljudje. Tudi v košarici za sadje je dogajanje pestro: kdo se ima rad in kdo koga sovraži? In kdo se s pravim partnerjem lahko razvije v zrelo osebnost? Tukaj igra etilen odločilno vlogo: nekatero sadje in zelenjava oddajajo brezbarvni, naravni zorilni plin etilen in s tem prilično povzročajo nemir. Etilen pospešuje proces zorenja pri sadežih, ki so shranjeni v neposredni bližini. Občutljivi sosedje tako postanejo prekmalu prezreli in gnijejo. Drugi, nezreli sadeži pa lahko ta učinek pozitivno izkoristijo.

Med vrste sadja, ki oddaja veliko etilena, spadajo jabolka, banane, nektarine, breskve in marelice. To sadje hranite raje ločeno, da ne bo vplivalo na zorenje drugih vrst sadja.
 

Enako velja za paradižnik: izmed vseh vrst zelenjave ta vrsta oddaja največ etilena. Hranite jih ločeno in izven hladilnika.

 


 

Tema jim ugaja
 

V kleti hranite tisto sadje in zelenjavo, ki jim ugaja tema in hlad. Na splošno se sončnim mestom za shranjenje svežih živil izogibajte. Medtem ko nekaterim vrstam za skladiščenje zadošča pred svetlobo zaščiten prostor, pa krompir na primer želi bivati v popolni temi in pri temperaturi, ki ni nižja od 5°C. Tudi radič ljubi temo in hlad, a se ta v hladilniku počuti enako dobro kot v kleti.
 

Če po pobiranju jabolk ne veste točno, kam shraniti zbrana dela: v klet! Na hladnem in temnem mestu se bodo več mesecec odlično počutila. Vendar pozor: jabolka izločajo večje količine zorilnega plina etilen, zato jih ne hranite zraven krompirja ali drugih vrst zelenjave.

 


 

Oprati ali ne oprati? To je zdaj vprašanje!
 

In odgovor se glasi: ne oprati! Pri skladiščenju bi namreč nastalo preveč vlage, ki bi povzročila hitrejše propadanje sadja in zelenjave. Zato ga vedno operite tik pred zaužitjem ali predelavo.
 

Tako ohranite zelišča sveža
 

Zeliščem v šopkih najprej odstranite gumico in jih navlažite z vodo. Pomembno: zelišča ne smejo plavati v vodi, kajti to bi jih pokvarilo. Čim bolj ohlapna shranjujte v plastični posodi in v hladilniku. Razen bazilike lahko vsa zelišča hranite na ta način, baziliko pa hranite v kozarcu vode na sobni temperaturi in jo porabite v čim krajšem možnem času.

 


 

Izhlapevanje je sovražnik svežine
 

Po obiranju sadje in zelenjava še vedno „živi“. Sadeži, ki po obiranju dozorevajo, celo stopnjujejo svojo kakovost. Presnovni procesi po obiranju potekajo še naprej, vlaga izhlapeva in vsebnost hranilnih snovi se zmanjšuje. S pravilnim skladiščenjem lahko proces staranja ublažite in upočasnite.


Tako ohranite svežino sadja in zelenjave na daljši rok

  • Sadje in zelenjavo hranite vedno ločeno.
  • Tropsko sadje nima v hladilniku kaj iskati.
  • Sadeže, ki oddajajo etilen, shranjujte ločeno ali jih uporabite za dozorevanje drugega sadja.
  • Bio korenje, bio rdeča pesa, redkvica in podobno, ostanejo dlje časa sveži, če jim  odstranite zelenje.
  • Sadje in zelenjavo operite tik pred uporabo.
  • Svežega sadja in zelenjave nikoli ne hranite na sončnem mestu.
  • Pečkasto sadje (na primer bio jabolka in bio hruške) ima rado sobno temperaturo, večje količine hranite v kleti.
  • Koščičasto sadje (na primer breskve in marelice) dozorijo pri sobni temperaturi. V hladilniku se držijo 1-2 dni.
  • Jagodičevje (na primer jagode in maline) se v hladilniku drži 1-3 dni. Ovijte jih v folijo – to jih ščiti pred izsušitvijo.
  • Citruse (na primer mandarine in bio pomaranče) hranite na suhem in hladnem mestu.
  • Eksotični sadeži (na primer bio ananas in papajo) imajo radi nižje temperature, vendar ne pod 13°C.
  • Paradižnika ne shranjujte v hladilniku, ker bo aroma utrpela veliko škodo, paradižnik izloča etilen.
  • Jajčevci reagirjao občutljivo na nizke temperature, zato jih ne shranjujte pri temperaturi manj kot 10°C.

Kdo izloča še prav posebej veliko etilena?
 

Da boste vedeli, katero sadje lahko združite v košarici povsem brez težav, smo za vas sestavili seznam tistih vrst, ki izločajo pošteno porcijo etilena: jabolka, marelice, bio avokado, bio hruške, bio kivi, bio mango, nektarine, breskve, bio ananas, banane, jagodičevje, češnje, grozdje in citrusi.


Morda ste sedaj izvedeli še kakšno podrobnost, ki vam še ni bila poznana, da boste naslednjič bio sadje in zelenjavo iz Norme shranili pravilno :-).

Natisni




Da bi vam olajšali uporabo našega spletnega mesta, uporabljamo piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov. Podrobnosti o piškotkih.
Strinjam se
Zapri
S kljukico soglašate, da podjetje Verasio d.o.o. uporabi vaše podatke za namen pošiljanja informacij preko e-pošte. Vse o varovanju osebnih podatkov.
Želim prejemati le e-novice, ki so zame relevantne. S kljukico soglašate, da bomo vaše podatke profilirali in boste prejemali le e-novice, ki temeljijo na vaših osebnih interesih. Primer: vabila na naša predavanja in delavnice v vam najbližji Normi. Vse o varovanju osebnih podatkov.
Napaka: vpišite svoje podatke