Brezplačna dostava pri nakupu nad 65 €
Prebavne težave na dopustu: zakaj se pojavijo driska, zaprtje in napenjanje?
Driska, zaprtje in napenjanje so pogoste prebavne težave, ki nas lahko presenetijo prav na dopustu. Sprememba dnevnega ritma, drugačna prehrana in novo okolje vplivajo na prebavo in naš črevesni mikrobiom. Preberite, zakaj se to dogaja in kako se na potovanje premišljeno pripraviti.
Dopust. Končno lahko nekoliko izprežemo, pozabimo na uro, jemo takrat, ko smo lačni, zvečer ostanemo dlje pokonci in zjutraj spimo nekoliko dlje.
Sliši se odlično.
Naša prebava pa nad nenadno spremembo ritma ni vedno tako navdušena.
Nekateri se na dopustu srečajo z zaprtjem, drugi z napenjanjem in občutkom težkega trebuha, tretje preseneti driska. Če se odpravimo v bolj oddaljene kraje, se lahko srečamo tudi s potovalno drisko.
Toda zakaj se prebava, ki doma deluje povsem normalno, na dopustu nenadoma »zmede«?
Razlog ni vedno samo drugačna hrana.
V ozadju se namreč dogaja nekaj precej bolj zanimivega.
Tudi naš črevesni mikrobiom ima svoj dnevni ritem
Ko govorimo o prebavi, pogosto razmišljamo predvsem o tem, kaj smo pojedli.
Toda naše črevesje ni zgolj nekakšna cev, skozi katero potuje hrana.
Je kompleksen in dinamičen ekosistem, v katerem živijo bilijoni mikroorganizmov. Skupaj z njihovim življenjskim okoljem tvorijo črevesni mikrobiom.
Ta ekosistem ni statičen.
Spreminja se glede na prehrano, življenjski slog in okolje, hkrati pa sledi dnevnemu oziroma cirkadianemu ritmu.
Tako kot ima telo svojo notranjo uro, se skozi dan spreminjata tudi sestava in aktivnost črevesnih mikroorganizmov. Na ta ritem vplivajo čas hranjenja, obdobja brez hrane ter izmenjevanje spanja in budnosti.
Mikrobiom ob sedmih zjutraj torej ni povsem enak mikrobiomu ob enajstih zvečer.
Potem pa pride dopust.
Zbudimo se ob štirih zjutraj, ker moramo na letališče. Zajtrk pojemo ob uri, ko običajno še spimo. Več ur sedimo v avtomobilu ali na letalu. Kosilo izpustimo, zvečer pa si privoščimo obilno večerjo in ostanemo pokonci dolgo v noč.
Mi temu rečemo sproščen dopustniški ritem.
Za naš notranji biološki ritem pa je to precej velika sprememba.
Zato ni nič nenavadnega, če se skupaj z našim vsakdanom spremeni tudi prebava.
Zakaj na dopustu pogosto ne moremo na stranišče?
Zaprtje je eden pogostejših nepovabljenih spremljevalcev potovanj.
Med potovanjem dolgo sedimo, manj se gibamo in pogosto pijemo premalo tekočine. Na krožniku je lahko manj zelenjave in drugih virov vlaknin, več pa hrane, ki je doma ne uživamo vsak dan.
Potem je tukaj še dejavnik, o katerem nekoliko manj radi govorimo.
Stranišče.
Nekateri ljudje v neznanem okolju preprosto težje opravijo veliko potrebo. Drugi veliko potrebo med dolgo vožnjo, izletom ali ogledovanjem znamenitosti odlagajo.
Črevesje pa ima rado rutino.
Če smo doma vajeni zajtrka ob sedmih, kave ob pol osmih in obiska stranišča nekoliko pozneje, se lahko ob drugačnem dopustniškem urniku spremeni tudi naš običajni ritem odvajanja.
Zakaj se pojavita napenjanje in občutek težkega trebuha?
Odkrivanje novih okusov je eden najlepših delov potovanj.
Toda poglejmo realno: na dopustu pogosto jemo precej drugače kot doma.
Več je hrane v restavracijah, mastnejših jedi, sladic, sladoleda, alkohola in nenavadnih kombinacij živil. Kosilo je ob štirih, večerja ob desetih.
Ker je dopust, si privoščimo še sladico.
In ker smo na dopustu samo enkrat na leto, naslednji dan ponovimo vajo.
Prehrana je eden od pomembnih dejavnikov, ki sooblikujejo okolje v črevesju. Ko se način prehranjevanja v kratkem času močno spremeni, se spremeni tudi »jedilnik« mikroorganizmov, ki živijo v našem črevesju.
Prav zato je mikrobiom tako zanimiv.
Ni nekaj, kar enkrat »uredimo« in nato nanj pozabimo.
Je živ, spreminjajoč se ekosistem, ki se neprestano odziva na način, kako živimo.
Driska in prebavne težave na potovanju
Še nekoliko drugačna zgodba so potovanja v tuje dežele.
Tam se ne srečamo samo z novimi jedmi, ampak tudi z mikroorganizmi, ki so za lokalno prebivalstvo nekaj povsem običajnega, našemu organizmu pa so nepoznani.
In včasih je dovolj že ledena kocka v pijači.
Ali solata, oprana z lokalno vodo.
Ali mamljiva hrana na stojnici, za katero nismo povsem prepričani, koliko časa je čakala na vročini.
Posledica je lahko potovalna driska, ki zna zelo hitro spremeniti načrte za naslednjih nekaj dni.
Zato je smiselno, da o svoji potovalni lekarni razmišljamo, še preden zapremo kovček.
Iskanje ustreznih izdelkov v neznanem kraju, po možnosti v jeziku, ki ga ne razumemo, namreč ni ravno dopustniška aktivnost, ki bi si jo želeli.
Mikrobiomi niso samo v črevesju
Ko govorimo o mikrobiomu, največkrat pomislimo na črevesje.
Toda svoje mikrobne skupnosti imajo tudi koža, ustna votlina in intimni predeli.
Naše telo je pravzaprav dom različnih mikrobnih ekosistemov, poletje pa tudi tukaj prinese spremembe.
Vročina, več potenja, mokre kopalke, kopanje v bazenih in morju ter drugačne higienske in prehranske navade spremenijo pogoje, ki smo jih vajeni preostanek leta.
Zato poleti veliko govorimo o primerni intimni higieni, zračnih oblačilih, menjavi mokrih kopalk in zadostnem pitju tekočine.
V Normi na telo radi gledamo širše.
Skrb za mikrobiom razumemo kot del dolgoročnega odnosa do prehrane, fermentiranih živil in raznolikega sveta mikroorganizmov, s katerimi živimo.
Potovalni kovček lahko spakiramo čez noč. Dobrih navad ne.
Ni najbolj smiselno razmišljati po principu: »Jutri grem na dopust, danes bom naredil nekaj za svoje črevesje.«
Mikrobiom je dinamičen ekosistem, na katerega naš način življenja vpliva skozi čas.
Zato je bolje graditi navade, ki so del našega vsakdana in jih lahko vsaj deloma ohranimo tudi na dopustu.
Sem sodijo raznolika prehrana, fermentirana živila in različni fermentirani izdelki.
Fermentacija navsezadnje ni nov prehranski trend.
Ljudje jo uporabljamo že tisočletja.
Kislo zelje, kisla repa, kefir in jogurt so dobro poznani primeri fermentiranih živil, danes pa poznamo tudi kompleksnejše fermentirane izdelke.
Večstopenjsko fermentirani zeliščni napitki in dobre bakterije
V Normi imamo radi izdelke, za katerimi stoji premišljen način izdelave.
Mednje sodijo tudi večstopenjsko fermentirani zeliščni napitki.
Pri njih ne govorimo zgolj o enem mikroorganizmu ali eni sestavini, temveč o izdelkih, ki nastajajo skozi kompleksen proces fermentacije različnih rastlinskih sestavin.
Poleg fermentiranih napitkov poznamo tudi izdelke z izbranimi bakterijskimi kulturami in kvasovkami.
Na embalažah najdemo dolga latinska imena. Različne bakterijske seve. Različno število kultur. Različne kombinacije sestavin.
Lactobacillus. Bifidobacterium. Saccharomyces boulardii.
In potem se povsem upravičeno pojavi vprašanje:
»Dobro, ampak katerega naj izberem jaz?«
Odgovor je odvisen od sestave izdelka, uporabljenih mikroorganizmov, načina izdelave in namena, zaradi katerega ga želimo vključiti v svojo rutino.
Zato ni smiselno izbirati zgolj na podlagi najlepše embalaže ali največje številke na sprednji strani škatlice.
Kaj pa Saccharomyces boulardii?
Med imeni, ki jih lahko opazimo na izdelkih z mikroorganizmi, je tudi Saccharomyces boulardii.
Za razliko od Lactobacillusov in Bifidobacteriumov ne gre za bakterijo, temveč za kvasovko.
Najdemo jo v različnih kombiniranih izdelkih, na voljo pa je tudi samostojno.
Posebej jo omenjamo zato, ker se pogosto znajde na seznamu izdelkov za poletno potovalno lekarno.
Tudi tukaj velja, da niso vsi izdelki enaki in da je smiselno pogledati celotno sestavo, ne samo enega imena na deklaraciji.
Aktivno oglje v potovalni lekarni
Iz naše ponudbe bi za poletno rutino in potovalno torbo pogledali predvsem tri skupine:
- večstopenjsko fermentirane zeliščne napitke,
- izdelke z izbranimi bakterijskimi kulturami in Saccharomyces boulardii,
- kokosovo aktivno oglje.
Aktivno oglje ima izjemno porozno strukturo in veliko adsorpcijsko površino. Pomembno pa je vedeti, da aktivno oglje ni izbirčno, zato je pri njegovem uživanju pomemben ustrezen časovni razmik od zdravil in drugih izdelkov.
Prav takšne podrobnosti so pri izbiri pomembnejše od velikih obljub na sprednji strani embalaže.
Na dopust vzemite kopalke. In nekaj svojih dobrih navad.
Dopust je namenjen temu, da nekoliko pozabimo na rutino.
Naj bo več poznih večerij.
Naj bo sladoled.
Naj bo poležavanje na plaži in odkrivanje novih okusov.
Ni pa treba, da doma pustimo čisto vse svoje dobre navade.
Naš črevesni mikrobiom gre namreč na dopust z nami.
In čeprav mu ni treba pripraviti svojega kovčka, bo opazil, da smo zamenjali okolje, urnik, hrano in vsakodnevni ritem.
V Normi najdete večstopenjsko fermentirane zeliščne napitke, izdelke z izbranimi bakterijskimi kulturami, Saccharomyces boulardii in kokosovo aktivno oglje. Pri izbiri vam pomagamo poiskati izdelek, ki se smiselno vključi v vašo poletno rutino in potovalno torbo.
Ker je veliko lepše o prebavi razmišljati doma kot takrat, ko bi morali uživati nekje na plaži.
Sintija Dibeh
Certificirana prehranska svetovalka
