Norma Ljubljana 0590 45 500 Norma Maribor 02 320 40 22 Norma Celje 03 620 22 18 Norma Krško 07 492 51 51
Preko 3000 izdelkov v BIO kakovosti
 
Jamčimo najvišjo kakovost BIO izdelkov
V košarici
Vaša košarica je prazna
V košarici
Vaša košarica je prazna.

Vegetarijanstvo ni modna muha 21. stoletja

22.8.2013
Natisni

Besedo vegetarijanec so leta 1842 skovali ustanovitelji Britanskega vegetarijanskega društva in prihaja iz latinske besede vegetus, ki pomeni zdrav, krepak, svež ali živahen (homo vegetus torej pomeni psihično in fizično močno osebo). Prvotni pomen besede je uravnotežen filozofski in moralni čut življenja in kot takšen veliko več kot le prehranjevanje, ki sestoji iz sadja in zelenjave.  

 

Med vegetarijanci prevladujejo ljudje, ki razumejo, da lahko k miroljubnejši družbi pripomorejo samo tako, da najprej rešijo problem nasilja v lastnih srcih. Zato ni presenetljivo, da je tisoče ljudi iz vseh družbenih slojev, v iskanju resnice postalo vegetarijancev. Vegetarijanstvo je bistven korak proti boljši družbi in ljudje, ki si bodo vzeli čas in razmislili o vseh prednostih takšnega načina življenja, se bodo znašli v dobri družbi mislecev kot so Pitagora, Sokrat, Platon, Klement Aleksandrijski, Plutarh, kralj Ašoka, Leonardo da Vinci, John Milton, Isaak Newton, Voltaire, Benjamin Franklin, Jean Jacques Rousseau, Lev Tolstoj, Rabindranath Tagore, Mahatma Gandhi, Albert Schweitzer, Albert Einstein in še mnogi drugi.

 

V nadaljevanju na kratko povzemam razloge zaradi katerih ljudje vstopajo v družbo, ki je zavestna in ozaveščena – v vegetarijanski način življenja.

 

 

 

Zdravstveni razlogi               

Ne glede na to koliko je meso dobro in kako močno je vpeto tradicionalno kuhinjo, je sodobna medicina do danes zbrala že obilo dokazov o nevarnostih mesne prehrane. Dejstvo je, da je v deželah, kjer je povprečna poraba mesa na prebivalca visoka, visoka tudi umrljivost zaradi raka ter bolezni srca in ožilja. Iste bolezni so dosti redkejše v deželah kjer je poraba mesa nizka. Že leta 1961 je časopis ameriškega združenja objavil, da lahko 90-97 % bolezni srca, ki so vzrok več kot polovice smrtnih primerov v ZDA, preprečimo z vegetarijansko prehrano. Tudi pri nas so bolezni srca in ožilja na prvem mestu po vzroku smrtnosti. Žal tudi stavek »pojem zelo malo mesa« ne pomaga, saj lahko že ena porcija (belega!) mesa na teden znatno poveča nevarnost za nastanek sladkorne bolezni in lahko dvigne nivo holesterola. Tisti, ki jedo belo meso manj kot enkrat na teden se soočajo z večjim tveganjem za nastanek raka na črevesju kot tisti, ki mesa ne uživajo. Že davno je dokazano, da so človeški zobje, čeljust in zaviti, dolgi prebavni trak neprimerni za mesno prehrano. Človekova življenjska doba je odvisna od načina prehrane in ljudje, ki se v glavnem prehranjujejo z mesom, se starajo hitreje.  

 

 

Kemikalije, antibiotiki in hormoni stresa v mesu

 

Danes mesna industrija mesu dodaja razne kemikalije s čimer preprečijo naraven proces takojšnjega razpadanja in gnitja mesa. Mesna industrija ta naraven proces prikriva z dodajanjem nitrita in drugih konzervansov, ki ohranjajo meso živo rdeče barve. Raziskave so pokazale, da so mnogi od teh konzervansov kancerogeni. Na veliko žalost rejene živali neprestano pitajo z velikimi količinami antibiotikov, pomirjevalnih hormonov in kemikalij, ki pridejo v telo živali že pred rojstvom in so prisotne v njihovem mesu še po smrti. Z uživanjem mesa pa ne nazadnje zaužijemo tudi čustva, frustracije in travme, ki jih je žival doživljala ob smrti, te pa hkrati s prebavljanjem mesa prebavljamo se na energijski ravni.

 

Mesna prehrana, pa tudi prehrana z mlečnimi izdelki in jajci spodbuja lakoto in vojne na svetu. Velike količine obdelovalnih površin v deželah tretjega sveta so namreč namenjene pridelavi hrane za živali preostalega sveta in ne hrani za ljudi. Če bi se obdelovalne površine na Zemlji uporabljale predvsem za pridelavo vegetarijanske hrane, bi lahko nahranili 20 milijard ljudi in več.

 

 

Nenasilje, etika in religija

Vede (obširna zbirka besedil, eno najstarejših, ki predstavljajo enega od temeljev indijske filozofije in religij, ki so nastale na njenem ozemlju) poudarjajo nenasilje (ahismo) kot etično osnovo vegetarijanstva, saj podpira usmiljenost, enega od štirih stebrov religije. Bog je namreč vrhovni oče vseh živih bitij in ne zgolj ljudi, zato je ubijanje nedolžnih živali enako uboju lastnega brata ali sestre. Po zakonu karme, naravnem zakonu delovanja in njegovih posledic, smo ljudje kaznovani za vsak uboj, ki je proti Gospodovim zakonom. Vegetarijanci uživajo zdravo hrano, ki ne vsebuje mesa, rib in jajc. Kljub morebitnim očitkom, da ubijajo rastline, pa hrana, kot so sadje, oreščki in zrnje, ne terja življenj. Tudi če rastlini vzamejo življenje, je povzročena bolečina neznatnejša od tiste, ki bi jo z usmrtitvijo povzročili za bolečino dovzetnejšim živalim, kot sta govedo, drobnica ali perutnina.

 

 

 

» Poznam vzroke, ki so me prisilili, da sem vstopil v vegansko prehrano in ti so častni – celo plemeniti. Razlogi kot so pravičnost, sočutje in obupanost ter vseobsegajoče hrepenenje, da svet postane tak kot mora biti. Rešiti planet – zadnja drevesa, ki so priča času in izumirajoče živali, tihe v svojem perju in krznu. Da bi zaščitil ranljive, brez glasu. Da bi nahranil lačne. Vsaj, da ne sodelujem v grozotah intenzivne reje.

 

Želim, da je moje življenje – moje telo – kraj kjer je Zemlja negovana in ne požrta, kraj kjer se nasilje ustavi. In hočem jesti na način, ki ohranja in ne ubija. To so prizadevanja, ki spoštujejo moja najgloblja hrepenenja po pravičnem svetu. »

 

                                                                                                                      Neznan avtor

Natisni




Da bi vam olajšali uporabo našega spletnega mesta, uporabljamo piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov. Podrobnosti o piškotkih.
Strinjam se
Zapri
S kljukico soglašate, da podjetje Verasio d.o.o. uporabi vaše podatke za namen pošiljanja informacij preko e-pošte. Vse o varovanju osebnih podatkov.
Želim prejemati le e-novice, ki so zame relevantne. S kljukico soglašate, da bomo vaše podatke profilirali in boste prejemali le e-novice, ki temeljijo na vaših osebnih interesih. Primer: vabila na naša predavanja in delavnice v vam najbližji Normi. Vse o varovanju osebnih podatkov.
Napaka: vpišite svoje podatke