Norma Ljubljana 0590 45 500 Norma Maribor 02 320 40 22 Norma Celje 03 620 22 18 Norma Krško 07 492 51 51
Preko 3000 izdelkov v BIO kakovosti
 
Jamčimo najvišjo kakovost BIO izdelkov
V košarici
Vaša košarica je prazna
V košarici
Vaša košarica je prazna.

Vloženo ali suho?

31.7.2011
Natisni

 

 

Nekaj dejstev o vloženem sadju in zelenjavi

 

Od artičok do bučk, danes je na trgu mogoče dobiti več kot 1500 vrst konzervirane hrane. Sicer največkrat posežemo po konzerviranih klasikah kot je fižol in recimo razno vloženo sadje.

In ali ste vedeli, da vloženo sadje in zelenjava ohranjajo svoje prehranske vrednosti in se zato lahko primerjajo s svežim ali zamrznjenimi? Pri tem zagotovo prednjačijo ekološki izdelki, kjer so pri vlaganju bistveno bolj pazljivi pri izbiri konzervansov, dodanih aromah, dodanem sladkorju in soli.

 

Poglejmo nekaj hitrih hitrih dejstev o vloženem sadju in zelenjavi:

  • večina vloženega sadja in zelenjave je brez dodanih maščob,
  • vloženega sadja in zelenjave ni potrebno več kuhati, saj je le-to bilo storjeno pred vlaganjem; vloženo je takoj pripravljeno za serviranje,
  • ekološke različice vloženega sadja in zelenjave navadno ne vsebujejo soli (ali pa zelo malo) in dodanih sladkorjev,
  • k vloženemu sadju je navadno dodan naravni sok (vloženega sadeža),
  • vlaganje sadja in zelenjave je najvarnejši način za shranjevanje, saj pravilno vloženo lahko ostane na naših policah do dve leti, če je kozarec (ali pločevinka) pravilno zaprt in ne pušča,
  • prehranske vrednosti vložene hrane se ne spreminjajo vse dokler ne poteče rok uporabe izdelka,
  • vložen fižol je dober in lahko dostopen vir proteinov in vlaknin, prav tako pa vsebuje železo in tiamin,
  • vloženi beluši in recimo ananas pa so zelo dober vir vitamina C.

 

 

 

 

 

Kaj pa suho sadje?

 

Prehranski pomen suhega sadja

 

ni v vitaminih, ker se med sušenjem njihova vsebnost v sadju deloma do precej zniža. S suhim sadjem se sladkamo predvsem zaradi odličnih arom in tako telo mimogrede oskrbimo s čisto energijo. Predvsem pa suho sadje odlično spodbuja prebavo. Pri tem so nenadomestljiva suha jabolka, ki v prebavilih učinkujejo razstrupljevalno ter ustvarjajo zdrave razmere za koristne mikroorganizme ter so hkrati lažje prebavljiva kot sveža. Tudi suhe slive so znane kot spodbuda prebavi in zanje še bolj kot za jabolka velja: medtem ko nam sveže zelo rade preveč pohitrijo prebavo, suhe nanjo učinkujejo zelo blagodejno: ne prehitro, ne prepočasi. Suhe fige in dateljni pa sploh odlikuje veličastnost sladkega okusa s podobno ugodnim učinkom na prebavo
Pomen suhega sadja je tudi v njegovi "prenosnosti": vedno je pri roki. Za malico na izletu, na poti ali vsak dan v službi. Na pomoč nam priskoči vselej, kadar začutimo nenadno potrebo po sladkem, saj jo poteši brez odvečne energije sladkorja in težkih maščob. Neugodna sezona uživanja suhega sadja je le v suhem in vročem vremenu, ko telesu bolj godi hladna hrana z več vode, zato pa je suho sadje zelo primerna hrana v vlažnem in hladnem vremenu.

 

Na kaj naj bomo pozorni pri nakupu suhega sadja

 

Slive in svetlo oranžne marelice so večinoma žveplane, drugo sadje pa konzervirano s kalijevim sorbatom, ki povzroča prebavne težave in drisko. Zato je priporočljivo pred nakupom izdelka zmeraj preveriti, ali je bilo zapakirano suho sadje prej žveplano ali ne. Ekološki suhi izdelki so naravni in ne vsebujejo škodljivih dodatkov.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

delno vir www.viva.si

 

 

Natisni




Da bi vam olajšali uporabo našega spletnega mesta, uporabljamo piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov. Podrobnosti o piškotkih.
Strinjam se
Zapri