Norma Ljubljana 0590 45 500 Norma Maribor 02 320 40 22 Norma Celje 03 620 22 18 Norma Krško 07 492 51 51
Preko 3000 izdelkov v BIO kakovosti
 
Jamčimo najvišjo kakovost BIO izdelkov
V košarici
Vaša košarica je prazna
V košarici
Vaša košarica je prazna.

Zakaj zdravojedci pijejo konvencionalno vino!

4.10.2016
Natisni

Predana vinogradnika - Metko in Simona z ekološke kmetije Valentan poznamo že nekaj časa. Kmetija leži v idilični vinogradniški vasici Vodole pri Malečniku. Obdelujejo 20 hektarejv površin na ekološki način, od tega nekaj manj kot 4 hektarje vinogradov. Njihova vrhunska ekološka vina bodo odslej na voljo tudi v Normi. Vabimo vas na pokušino v Normo v Mariboru, v sredo, 12.10.2016, med 16 in 19 uro.

 

Spoznajte ekološko kmetijo Valentan

 

Na kmetiji delata 2 generaciji, pridružila pa se jim je že tretja, saj njihov leto in pol star Filip zelo rad pomaga pri opravilih (še posebej rad vozi traktor :-)). Na kmetiji poleg grozdja na ekološki način pridelujejo še sadje, zelenjavo in žita.

 

 

Njihova kmetija je podvržena strogi ekološki kontroli s strani IKC. Vsak pridelek in izdelek z njihove kmetije je sinonim za kakovost, prežet z ljubeznijo in hvaležnostjo do narave in ljudi.

 

Predani naravi in ekološkemu kmetijstvu

 

Tako v vinogradu kot v kleti se držijo načela manj je več. Cilj je ohraniti vse koristne in bogate snovi iz grozdja in jih izraziti v posebnih vinih. Zato lahko z gotovostjo rečemo, da njihova vina vsebujejo več zdravju koristnih snovi in manj škodljivih snovi kot konvencionalno pridelana vina.

 

V ne-ekološkem grozdju in vinu so z raziskavami dokazali prisotnost ostankov pesticidov. Zanimivo je, da tudi zapriseženi zdravojedci pri uživanju vina pogosto pogledajo skozi prste. Ocenjujemo, da zato, ker je bilo doslej manj javnih afer s toksično oporečnim vinom, kot s hrano. A konvencionalna vina so koktajl kemikalij – herbicidov, sintetičnih pesticidov, insekticidov - s katerimi tretirajo tla, trto, grozdje in jih dodajajo tudi v procesu predelave vina. Zloglasno sredstvo pri odpravljanju številnih trtnih škodljivcev je herbicid Boom efekt z vodotopno aktivno substanco glifosat. Po poročanju Svetovne zdravstvene organizacije in drugih neodvisnih raziskav pripravek uničuje okoliško floro ter favno in je najverjetneje tudi rakotvoren. Govora je celo o poškodbi same DNK strukture pri ljudeh pri dolgotrajnem stiku s tem herbicidom. Pripravek je tudi znan hormonski motilec in antibiotik, ki pobije še zdrave črevesne bakterije. Najhitreje se telo na kemikalije odzove z alergijami, glavobolom, rdečico in težavami s sinusi, vendar imajo škodljive kemikalije še hujše in dolgoročne posledice v telesu.

 

Vina na ekološki kmetiji Valentan v kleti donegujejo po ekoloških smernicah, z bistveno manj žvepla in brez vsakršnih umetnih dodatkov. Marsikdo ne ve, da se za pridelavo vina lahko uporablja mnogo tehnoloških postopkov in enoloških sredstev – dodatkov za izboljšanje, popravljanje vina. Med njimi so tudi takšna, ki so zaradi potencialne kancerogenosti v preteklosti že bila prepovedana, sedaj pa so v omejenih količinah ponovno dovoljena.

 

Valentanovi pri pridelavi grozdja ne uporabljajo nobenih umetnih gnojil, sintetičnih pesticidov za zaščito rastlin in herbicidov proti plevelu. Prav tako ne uporabljajo insekticidov proti žuželkam, ampak varujejo čebele in vse ostale koristne žuželke v vinogradu. Koristne žuželke pomagajo vzdrževati red nad škodljivci, zato jih privabljajo v vinograd tudi s setvijo cvetočih rastlin, metuljnic, ajde in facelije v medvrstne prostore. Tako njihovi vinogradi niso več monokultura. Trto krepijo in spodbujajo njeno lastno odpornost z naravnimi pripravki kot so rjave alge, kisle gline, ekstrakt komarčka in preslice. Pridelek grozdja je majhen, vendar izredno kakovosten. Na trto pridelajo povprečno 1kg grozdja. Za primerjavo: povprečje v konvencionalni pridelavi je na Štajerskem 2 - 3 kg na trto, odvisno od sorte.

 

Ekološla pridelava vina zahteva več dela

 

Za pridelavo vina delo poteka neprestano celo leto. Januarja pričnejo z rezjo trte, marca  povežejo šparone. Sledijo t.i. zelena dela, kjer mladike skrbno nameščajo med žice in odstranjujejo odvečne poganjke. Od maja do avgusta odstranjujejo liste ob grozdju z namenom, da je listna stena dobro prezračena in grozdje osončeno. S tem najbolj varujejo trto in grozdje pred boleznimi.

 

 

Grozdje ročno potrgajo, ko je le-to popolnoma dozorelo. Takoj po trgatvi se grozdje nežno predela – spreša s tlačno stiskalnico. Predelajo samo zdravo grozdje, saj odstranjujeo slabe jagode. S tem zagotovijo maksimalno kakovost grozdja za predelavo in – kar je zelo pomembno - zmanjšajo potrebo po enoloških dodatkih v vinu.

 

Za bolj bogata in krepka vina nekatere sorte grozdja tudi macerirajo od nekaj ur do nekaj dni. S pecljalnikom se jagode grozdja ločijo od pecljev in se v posebnih kadeh macerirajo. Kožica grozdne jagode vsebuje veliko zdravju koristnih snovi, ki jih z maceracijo izlužijo in ohranijo v soku. Predvsem so pomembni antioksidanti in mnogo finih živih droži - kvasovk, ki so prisotne na kožici grozdnih jagod ter povzročijo naravno vrenje in spreminjajo sok v vino.

 

Po nežnem stiskanju grozdja se grozdni sok ohladi in v roku 48 ur pretoči. Tako steče vrenje oz. fermentacija le čistega grozdnega soka brez usedline. S tem dosežejo kasneje v vinu bolj čiste arome, izboljšata se okus in vonj.

 

 

Njihovo ekološko vino Sauvignon 2015 je prejelo nagrado Šampion za najvišje ocenjeno Bio vino na mednarodnem ocenjevanju Vino Slovenija - Gornja Radgona 2016. Prav tako pa je z oceno 87,33 presegel  šampiona med konvencionalnimi vini v kategoriji suhih aromatičnih vin, pod katero spada Sauvignon. Tudi njihov Eko Renski rizling 2015 je na tem ocenjevanju prejel Srebrno medaljo. V preteklih letih so nagrade v Gornji Radgoni prejemali avstrijski vinogradniki, letos pa slovenski, kar je dokaz, da se tudi v Sloveniji spreminja kultura pitja vina.

 

 

Vaša nakupna odločiteve šteje

 

Vsak kupec slovenskega ekološkega vina se naj zaveda, da s tem podpira ekološko vinogradništvo (v Sloveniji je le 2,5 % ekoloških vinogradov), varuje okolje in naravo, saj je konvencionalno vinogradništvo ena izmed najbolj obremenjujočih kmetijskih dejavnosti za ekosistem. Ekološko vinogradništvo omogoča preživetje slovenskih ekoloških kmetij, ohranja in povečuje delovna mesta na podeželju, s tem vpliva na obdelanost krajine, na pridelavo slovenske hrane, varuje pitno vodo, ki je zelo onesnažena s herbicidi, dušikovimi gnojili – nitrati in nitriti ter pesticidi vseh vrst. Vse to tako ali drugače konča na naših krožnikih in v kozarcih. Zato premislimo pred nakupom izdelkov in odštejmo raje kakšen evro več za izdelke, ki so trajnostno pridelani in v katerih živijo duša, trud, skrb in veselje do dela. Sebi pa s tem lahko kupite neprecenljivo zdravje.

Natisni




Da bi vam olajšali uporabo našega spletnega mesta, uporabljamo piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov. Podrobnosti o piškotkih.
Strinjam se
Zapri