Norma Ljubljana 0590 45 500 Norma Maribor 02 320 40 22 Norma Celje 03 620 22 18 Norma Krško 07 492 51 51
Preko 3000 izdelkov v BIO kakovosti
 
Jamčimo najvišjo kakovost BIO izdelkov
V košarici
Vaša košarica je prazna
V košarici
Vaša košarica je prazna.

Bio ozimnica

19.10.2010
Natisni

 

 

                                                                     

 

 

Kako lahko sami poskrbimo za zdravo ozimnico

 

 

Zima je dolga, jesen pa k sreči tudi, tako da je časa za nakup in pripravo ozimnice več kot dovolj.

Pri tem se rad pojavi ugovor, da za tako prehransko nostalgijo nimamo časa, saj sta sveže sadje in sveža zelenjava po novem tako ali tako na voljo leto in dan, ponudba vloženega sadja in zelenjave pa je tako raznolika in poceni, da se doma ni vredno ubadati z vlaganjem. To je morda že res, toda kakovostna, ekološko pridelana sadje in zelenjava za ozimnico nista na voljo kar vedno in povsod. Poleg tega se industrijski shranki ne morejo primerjati z odličnejšimi domačimi, če ustvarjalnosti med vlaganjem niti ne omenjamo. Vseeno sta sveže sadje in zelenjava bolj hranilna od vložene hrane, le naravno kisana je pri tem velika posebnost. Z nekaj preizkušanja in nato izkušenj jo lahko sami preprosto pripravimo doma.

Tako nam ne ostane nič drugega, kot da v iskanju najboljše ekološko pridelane hrane pridemo naravnost do vira. Če doma nimamo primernega prostora za hranjenje, torej hladne shrambe ali kleti, je najenostavneje, da se s pridelovalcem, če je seveda možno, dogovorimo za okvirno količino sadja in/ali zelenjave, ki jo bomo kupili čez zimo, in jo nato jemljemo postopoma. "Virtualna" ozimnica torej, ki pa se materializira na povsem okusen način.
 

KAJ naj kupimo za ozimnico, je enostavna odločitev: kar le dobimo. Med škrobnimi živili namenimo prednost biološko-dinamično pridelanemu krompirju in žitom. Zelenjava za ozimnico je predvsem korenaste narave. Korenje, rdeča pesa, koleraba, repa. Poleg te pride zelo prav nekaj dobre čebule, najbolje z antociani bogate vijolične, šalotke in seveda česna. Med sadjem so naš "vsakdanji kruh" vsekakor jabolka. Pozne sorte se celo v navadni hladni kleti dobro ohranijo vse do pomladi, ponudba starih sort pa sploh ni tako majhna, kot morda mislimo. Hruške so kratkotrajna dobrina, ki jo pohrustamo že v sezoni.

SADJE ZA ZIMO TUDI POSUŠIMO. Ni ga odličnejšega domačega suhega sadja od suhih hrušk, zato je kar škoda, če jih ne posušimo zabojček ali dva. No, morda tri. Običajno je jeseni tudi več kot dovolj sliv za zalogo suhega sadja in za dobro prebavo. In če se naveličamo te ali one sorte jabolk, ki bogatijo ozimnico, posušimo tudi te.

KAKO IN KJE SHRANIMO ozimnico, je v veliki meri odvisno od velikosti in temperature prostora, ki ji je namenjen. Sadje in zelenjavo shranjujemo v zabojčkih, po možnosti v ločenih prostorih. Temperatura naj bo karseda nizka, prostor ne presuh. Kje so tiste hladne kleti, ki so nekoč bile, še pred prihodom peči za centralno kurjavo? Korenasto zelenjavo zaščitimo pred izsuševanjem tako, da zabojček pokrijemo s polietilensko folijo. Žita shranimo na temnem, v dobro zaprtih običajnih ali večjih steklenih kozarcih za vlaganje, v katerih jih gotovo ne bodo načele ličinke skladiščnih moljev, ki se sicer rade gostijo z zrni vseh vrst, do katerih se pregrizejo tako skozi papir kot skozi blago.

KAKO PRIPRAVIMO
za pozno jesen in zimo shranjeno hrano, svetujejo posamezne vrste hrane same. Nekaj jabolk veselo zgrizemo vsako jutro, za zdrav zajtrk in za dobro prebavo. Poleg tega so jabolka priročna prenosna malica na izletih in med običajnimi dnevnimi opravki.

Korenasto zelenjavo nastrgamo na solate, jo skuhamo v sopari in začinimo z zelišči po okusu, z oljčnim ali bučnim oljem ter sojino ali ribjo omako. Po odličnosti med tovrstno zelenjavo vsekakor prednjači korenček. Ne pozabimo niti na juhe in enolončnice. Krompir skuhamo ali spečemo kar z lupino vred in ga z njo vred tudi pojémo, ker je pod njo največ rudnin. Pa še okusna je.

Žita so zelo živodejna hrana, če jih pred pripravo nakalimo in se nato pregrizemo skoznje, na primer v solatah. Nekaj manj, a v primerjavi s kruhom še vseeno na zavidljivo visoki hranilni ravni so kuhana nakaljena žita. Dodamo jim zelišča ali začimbe, nekaj sveže zelenjave, denimo nastrgano rdečo peso, korenček ali črno redkev, ali pa jih zabelimo s praženo čebulo ter z oljčnim ali bučnim oljem. Tudi malce sojine omake ne škodi.

Iz žit - predvsem pšenice - vzgojimo žitno travo. Njen sok, ki ga pripravimo z ročno stiskalnico za jagodičje, je med najbolj živodejnimi hranili sploh. Če imamo radi kruh in podobne pečene reči, ni odveč vedeti, da nam dajo največ, če zrnje zmeljemo v moko šele tik pred pripravo. No, s tem je že več opravka in vsekakor zelo ustvarjalna zgodba zase.

 

 

 

Vir: Viva - portal za zdravo življenje

Natisni




Da bi vam olajšali uporabo našega spletnega mesta, uporabljamo piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov. Podrobnosti o piškotkih.
Strinjam se
Zapri
S kljukico soglašate, da podjetje Verasio d.o.o. uporabi vaše podatke za namen pošiljanja informacij preko e-pošte. Vse o varovanju osebnih podatkov.
Želim prejemati le e-novice, ki so zame relevantne. S kljukico soglašate, da bomo vaše podatke profilirali in boste prejemali le e-novice, ki temeljijo na vaših osebnih interesih. Primer: vabila na naša predavanja in delavnice v vam najbližji Normi. Vse o varovanju osebnih podatkov.
Napaka: vpišite svoje podatke