Norma Ljubljana 0590 45 500 Norma Maribor 02 320 40 22 Norma Celje 03 620 22 18 Norma Krško 07 492 51 51
Preko 3000 izdelkov v BIO kakovosti
 
Jamčimo najvišjo kakovost BIO izdelkov
V košarici
Vaša košarica je prazna
V košarici
Vaša košarica je prazna.

Preveč soli škodi!

21.2.2011
Natisni

 

 

Ministrstvo za zdravje in Inštitut za varovanje zdravja sta to leto sprožila nacionalno promocijsko kampanjo za manjšo porabo soli v prehrani prebivalcev Slovenije. Podatki namreč kažejo, da odrasli prebivalci (za)užijejo za kar 150 odstotkov več soli kot je zgornja meja za dnevni vnos soli, ki naj še ne bi pomenil tveganja za zdravje.

Tukaj je nekaj dejstev in morda tudi malce zastrašujočih podatkov in statistik, ki bi jih moral poznati in prebrati vsak posameznik, ki se zavestno bori za zdrav način življenja in s tem tudi z zdravo prehrano.

Članek ob koncu navaja tudi nekaj nadvse enostavnih in priročnih nasvetov, kako se ogibati pretiranemu vnosu soli v telo.

 

 

KAJ JE SOL?

 

Kuhinjska sol (natrijev klorid ali NaCl) je v svežih živilih rastlinskega in živalskega izvora v razmeroma majhnih količinah, lahko pa jo obravnavamo tudi kot začimbo, ker jo dodajamo osnovnim živilom.

Natrijev klorid je sestavljen iz

·         40 % natrija in

·         60 % klorida.

Drobno mleta sol vsebuje 95–98 % natrijevega klorida in največ 0,5 % vode. Preostanek so druge mineralne primesi, kot so: magnezijev in kalcijev klorid ter kalcijev, magnezijev in natrijev sulfat. Zrna grobe kuhinjske soli so nekoliko debelejša. Ta vsebuje več kot 95 % NaCl in največ 5 % vode.

Sol se lahko pridobiva iz kamene slane rude (rudninske soli) ali pa morske vode, ki vsebuje okoli 3 % NaCl (soline). Z izparevanjem v velikih plitvih bazenih pridobivajo kristalno morsko sol. Z izparevanjem podzemnih slanih vod pa se pridobiva drobna kuhinjska sol.

 

 

 

ZGODOVINA

 

Vseeno pa je ta kemijska snov igrala pomembno vlogo v razvoju civilizacij, in sicer pri konzerviranju živil. Kitajska ljudstva so pred približno 5.000 leti ugotovila, da se ribe ali meso lahko ohranijo za daljše časovno obdobje, če se jih potopi v slano raztopino. Sol je zaradi tega in drugih podobnih načinov uporabe postala ena najbolj cenjenih dobrin na svetu. V začetku je bila pridelava soli zelo draga in je veljala za razkošno dobrino, vendar je zaradi vloge konzerviranja živil postala zelo pogosta in ljudje so je bili v svoji prehrani vedno bolj vajeni.

Ob koncu devetnajstega stoletja je iznajdba zamrzovalnikov in hladilnikov delno nadomestila vlogo soli kot konzervansa. V tem obdobju se je začela uporaba soli zmanjševati, vendar pa se je s povečanjem uživanja predelane hrane in hrane v menzah, restavracijah ter hitre hrane spet pojavilo povečanje količine zaužite soli. Več kot tri četrtine celotne količine zaužite soli v večini razvitih držav zdaj predstavlja sol, dodana med predelavo živil.

 

 

SOL V ŽIVILIH

 

Natrijev klorid je eden izmed najpogosteje uporabljanih dodatkov v predelavi živil. Sol vpliva na okus, teksturo in na obstojnost mesnih izdelkov (kuhano razsoljeno meso, npr. delikatesna šunka, prekajeno meso, šunka, vratina, klobase, safalade, hrenovke, jetrne paštete, sušene salame, suho meso, pršut, panceta), sirov, konzervirane zelenjave, kruha in krušnih izdelkov, predpripravljenih jedi ter veliko drugih živilskih izdelkov.

Priporočen vnos določenega hranila v organizem pomeni vnos, ki naj bi ustrezal vsem individualno fiziološkim nihanjem in zagotavljal zadostno zalogo hranilnih snovi v telesu. Minimalne fiziološke potrebe po natriju (preračunano tudi v količino soli) so navedene v spodnji preglednici.

Starost

Natrij (mg/osebo/dan)

Sol (g/osebo/dan)

do 4 mesece

100

0,3

4–12 mesecev

180

0,5

1–4 let

300

0,8

4–7 let

410

1,0

7–10 let

460

1,2

10–13 let

510

1,3

13–15 let

550

1,4

mladostniki in odrasli

550

1,4

 

 

 

KAJ LAHKO STORIMO?

 

Ugotovljeno je bilo, da lahko kar

 

·         80 % srčno-žilnih bolezni, kapi in sladkorne bolezni tipa 2 ter

·         40 % rakavih obolenj

 

preprečimo, in sicer z bolj zdravim načinom življenja, ki pa med drugim vključuje tudi manjši vnos soli.

Ljudje smo (predvsem v razvitih državah) vajeni precej močne slanosti hrane. Pravzaprav tako zelo, da pogostokrat odklanjamo hrano, ki za naš okus ni dovolj slana. Te navade se držimo, čeprav je bilo z raziskavami že večkrat ugotovljeno, da živila in obroki, ki jih uživamo, vsebujejo preveč soli.

Vzpodbudno pa je dejstvo, da se človeški organizem v razmeroma kratkem času brez težav prilagodi na nižjo, bolj zdravo vsebnost soli v prehrani. Raziskave z manjšim in s postopnim zmanjšanjem vnosa soli in z vzdrževanjem le-tega za 8–12 tednov so pri preiskovancih namreč pokazale, da se je potreba po soli občutno zmanjšala.

Ugotovili smo tudi, da dnevno zgornjo mejo priporočene količine soli pokrijemo že z najbolj običajnim nakupom v trgovini: nekaj kruha, sir, mogoče kakšen mesni izdelek, kisle kumarice, za zajrtk cornflakes, za otroke čips ali smoki, za dneve, ko ni časa pripravljati kosilo, pa kakšna instant juha ali omaka. Če so pred nami prazniki, pa mogoče še pršut in olive. Pa se zavedamo, koliko soli bomo z vsemi temi izdelki zaužili? Spodaj smo našteli nekaj živil in vsebnost soli v njih – za vašo orientacijo.

 

·         2 zvrhani žlici kosmičev (misliji ali cornflakes za zajtrk z različnimi dodatki): 100–360 mg natrija oz. 0,3–0,9 g soli;

·         rezina kruha ali ena žemlja vsebuje 200–350 mg natrija oz. 0,5–0,9 g soli;

·         10 dag sira vsebuje 800 mg natrija oz. 2 g soli;

·         10 dag posebne salame vsebuje 1.200 mg natrija oziroma 3 g soli ...

Skupaj je to skoraj 7 gramov!

 

 

 

ŽIVILA Z DODATKOM SOLI

 

Živila, ki se jim med proizvodnjo najpogosteje dodaja sol:

 

·         mesni izdelki, kot so: kuhano razsoljeno meso (npr. delikatesna šunka), prekajeno meso, šunka, vratina, klobase, safalade, hrenovke, jetrne paštete, sušene salame, suho meso, pršut, panceta;

·         siri;

·         kislo zelje in kisla repa;

·         zelenjava v slanici (olive, gobe, koruza, fižol);

·         slano pecivo, slani prigrizki (čips), arašidi;

·         kruh in peciva;

·         žita za zajtrk;

·         omake, polivke, marinade;

·         predpripravljene jedi;

·         konzerve, paštete;

·         sladkarije, deserti.

 

 

  

KAKO RAVNATI BOLJ ZDRAVO?

 

·         Poskusite se odvaditi dosoljevanja – pri kuhi in mizi. Najbolj nesmiselno je dosoliti hrano, še preden jo sploh poskusite; tako se samo navajate na vse bolj slan okus in posledično večji vnos soli.

 

·         V zameno za sol začnite uporabljati različna zelišča – sveža, suha ali zamrznjena. Na voljo je zelo pester izbor začimb, zato pogumno preizkušajte nove okuse. Veliko začimb in zelišč pa ima tudi druge ugodne učinke na naš organizem (uravnavajo tek, izboljšujejo prebavo …).

 

·         Cele, zrnate začimbe (lovor, poper, brinove jagode) dodajajte jedem na začetku kuhanja, da pravočasno izločijo svojo aromo, narezane, mlete začimbe pa 10 minut pred koncem kuhanja.

 

·         Uporabljajte pražena semena (sezam, sončnično seme) za popestritev okusa.

 

·         Preverjajte sestavine v izdelkih (ki so navadno navedene na embalaži ali deklaraciji izdelka v trgovini). Najbolj učinkovito je seveda, če so izdelki brez dodane kuhinjske soli.

 

·         Za pripravo mesa in rib uporabljajte marinado. Marinada jedi zmehča, ohranja sočnost in jim daje okus. Pripravite jo lahko iz kisa ali limoninega soka, malo kakovostnega rastlinskega olja, gorčice, čebule, česna, peteršilja in drugih začimb. Meso ali ribe prelijte z marinado, tako da je živilo v celoti pokrito s tekočino; tako pustite poljubno dolgo časa.

 

·         Za optimalen okus obrokov zelenjavo le zmerno dušite (zelene bučke, buče, korenje, ohrovt, koromač, zelje in drugo).

 

·         Izogibajte se prehranjevanju s sendviči. Tudi z njimi boste namreč zelo hitro in nevede zaužili velike količine soli. Le občasno si lahko pripravite bolj zdravo različico sendviča, ki je sestavljen iz polnozrnatega kruha (žemlje), manj mastnega sira, kosa pečenega piščančjega fileja ali tune/lososa namesto sendviča z lepinjo, s slanino ali salamo.

 

·         Ne dosoljujte obrokov.

 

·         Kadar naročate solato, si sami dodajte kis in manjše količine rastlinskega olja; omejite količino dodane soli oziroma si jo začinite z naravnimi začimbami. Izogibajte se prelivom, ki so bogati s soljo in tudi z maščobami.

 

Natisni




Da bi vam olajšali uporabo našega spletnega mesta, uporabljamo piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov. Podrobnosti o piškotkih.
Strinjam se
Zapri
S kljukico soglašate, da podjetje Verasio d.o.o. uporabi vaše podatke za namen pošiljanja informacij preko e-pošte. Vse o varovanju osebnih podatkov.
Želim prejemati le e-novice, ki so zame relevantne. S kljukico soglašate, da bomo vaše podatke profilirali in boste prejemali le e-novice, ki temeljijo na vaših osebnih interesih. Primer: vabila na naša predavanja in delavnice v vam najbližji Normi. Vse o varovanju osebnih podatkov.
Napaka: vpišite svoje podatke