Norma Ljubljana 0590 45 500 Norma Maribor 02 320 40 22 Norma Celje 03 620 22 18 Norma Krško 07 492 51 51
Preko 3000 izdelkov v BIO kakovosti
 
Jamčimo najvišjo kakovost BIO izdelkov
V košarici
Vaša košarica je prazna
V košarici
Vaša košarica je prazna.

Žito je najboljša živa konzerva narave

12.1.2011
Natisni

 

  

 

 Hranljiva žitna zrna

 

Prav neverjetno je, koliko hranil se skriva v vsakem žitnem zrnu. V njem je skoraj vse, kar naše telo potrebuje: ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe, pomembni vitamini skupine B, betakaroten, vitamin E, mikroelementi, mineralne snovi in vlaknine. Zato ponekod slišimo reči »žito je najboljša živa konzerva narave.« V tem reklu je veliko resnice.

Ljubitelji muslijev pa ob tem ne smejo pozabiti, da pomeni prebavljanje žitnih kosmičev, pripravljenih s kravjim mlekom,  za organe zelo naporno delo, ki ga je mogoče primerjati z jutranjim triatlonom. Zato je bolje, če žito na hitro segrejemo, namesto kravjega pa uporabimo sojino, riževo, kamutovo…mleko.

 

Vitalne sestavine

Žita so dragocen vir beljakovin, saj jih vsebujejo 7-15 odstotkov. Velika prednost teh rastlinskih virov je, da njihove beljakovine ne vsebujejo neželenih spremljevalcev, kot so čezmerne maščobe in holesterol.

Žita so vir dragocenih in žilam prijaznih nenasičenih maščobnih kislin.

Ogljikove hidrate v polnovrednih žitih do 75% sestavlja škrob, ki ga je v črevesju treba razgraditi v posamezne sladkorne molekule. Za ta postopek je potreben čas, zato razgrajeni gradniki le počasi preidejo v kri. Dobra plat tega je, da se raven sladkorja v krvi ne zviša prehitro.

 

 

Polnovredna žita so bolj zdrava

Polno zrno z zunanjimi semenskimi ovojnicami in kalčkom je treba temeljito žvečiti in mleti z zobmi. Tako lahko encimi v slini v ustih že opravijo prvo stopnjo prebave.

Žvečenje pa ne ustvarja le povečane količine sline, ampak spodbuja tudi k izločanju različnih prebavnih sokov. Vlaknine v polnem zrnu napolnijo želodec in črevo ter hitreje nasitijo. Poleg tega vežejo nase vodo ter s tem pospešujejo prebavo.

Mnoge snovi v žitih zmanjšujejo nevarnost za raka na črevesju. Vlaknine vežejo strupene snovi in jih potiskajo navzven. Fitostereoli v žitnih kalčkih vežejo žolčne kisline in tako varujejo črevesno sluznico. Nastanek raka preprečujejo tudi nekateri zaviralci encimov v žitnem zrnu.

 

Pira

Vsebuje edinstveno mešanico sestavin. Ob tem, da je bogata z aminokislinami, ki spodbujajo nastajanje hormonov, ti pa skrbijo za dobro razpoloženje. Vsebuje tudi nenasičene maščobne kisline in izboljšuje delovanje ledvic. Posebna odlika pire je tudi nizka vsebnost lepka ali glutena, kar zmanjšuje tveganje alrgij.

 

Oves

Je vrsta žita z največ beljakovinami (v naši zemljepisni širini). Že 100 g ovsenih kosmičev lahko zadovolji dnevno potrebo po 6-8 življenjsko pomembnih aminokislin. Oves deluje pozitivno na kislinsko-bazično ravnovesje v telesu. Z rednim uživanjem ovsa pa lahko znižamo raven holesterola v krvi. Ovseni kosmiči vsebujejo več kalcija kot drugi žitni kosmiči.

 

Je razmeroma mlado žito. V primerjavi s pšenico je bogatejša z vlakninami, vitaminom E ter nekaterimi vitamini skupine B, predvsem pa vsebuje dvakratno količino lizina, t.j aminokisline, pomembne za razvoj kosti. je za pšenico trenutno najbolj uporabljano žito za pripravo kruha.

 

Pšenica

Med vsemi vrstami žita vsebuje največ železa, veliko pomembnih vitaminov skupine B in »pomlajevalni« vitamin E, ki ga je zlasti veliko v pšeničnem kalčku. Odlikuje jo tudi velika vsebnost karotena in folne kisline. Polnovredna pšenica je bogata z vlakninami, zaradi velike vsebnosti glutena pa je idealna za pripravo pekovskih izdelkov.

Natisni




Da bi vam olajšali uporabo našega spletnega mesta, uporabljamo piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov. Podrobnosti o piškotkih.
Strinjam se
Zapri