Mikrobiom – svet bakterij v našem telesu
Mikrobiom je dokaj nov izraz, ki označuje številne mikroorganizme živeče v našem telesu. Njihovo število je tako množično in njihova vloga tako pomembna, da jih danes obravnavamo kot svoj lasten organ. Med najbolj raziskanimi in pomembnimi mikrobiomi v telesu je zagotovo črevesni mikrobiom, saj tam prebiva največ bakterij. Od zdravja črevesnega mikrobioma ali tako imenovane črevesne flore, je odvisno zdravje celega telesa. Porušena črevesna flora je razlog za številne zdravstvene motnje kot so napihnjenost, vetrovi, napenjanje, slaba prebava, oslabljen imunski sistem, porušeno vaginalno ravnovesje in motnje v razpoloženju. Skrb za zdravo črevesno floro je povezana z naraščujočim zanimanjem za probiotike.
Naše telo je gostitelj mnogim bakterijam
V našem telesu je več bakterij kot celic. Večino teh bakterij najdemo v prebavnem sistemu, kjer delujejo kot pomemben organ (podobno kot jetra ali možgani). Te bakterije vplivajo na zdravje ne le prebavnega sistema, temveč celotnega telesa. Dejstva o teh bakterijah se pojavljajo tako hitro, da začenjamo resnično razumeti pomembnost teh živih organizmov in zakaj imajo tako pomembno vlogo pri našem splošnem zdravju in dobrem počutju.
Dejstva o črevesnih bakterijah:
- V našem prebavnem traktu prebiva 100 bilijonov bakterij.
- Črevesne bakterije so 10-50-krat manjše od človeških celic.
- Celotna teža teh bakterij je okoli kilogram in pol – toliko kot tehtajo naša jetra.
- 80% blata je sestavljenega iz bakterij (1).
Mikrobiom
Mikrobiom je mikroskopski ekosistem, sestavljen iz bakterij, glivic, kvasovk in virusov, ki živijo na naši koži in v našem telesu. Živijo v naših ustih, želodcu, tankem in debelem črevesju, urogenitalnem traktu, koži, stopalih, popkih in pljučih. Tudi ta različna okolja spodbujajo različne ekosisteme. Mikrobi, ki živijo na koži, na primer prenašajo kisik, medtem ko črevesni mikrobi v debelem črevesu lahko živijo brez kisika. Večino teh mikrobov najdemo v prebavnem traktu in tvorijo naš "črevesni mikrobiom" (2).
Izraz mikrobiom je leta 2001 prvič predstavil ameriški znastvenik Joshua Lederberg. Definiran je kot »ekološka skupnost komenzalnih, simbiotskih in patogenih mikroorganizmov, ki si dobesedno delijo naš telesni prostor«. Zdaj se izraz uporablja za bakterije in z njimi povezane gene.
Danes je mikrobiom tako pomemben, da ga dojemamo kot samostojen organ. To se zdi primerno, če upoštevamo, da je po izračunih raziskovalcev v človeškem ekosistemu več kot 10.000 mikrobnih vrst.
S temi mikrobi smo se razvijali več tisoč let, z njimi vzpostavili simbiozo in jih prenašali iz roda v rod - verjetno imate podobne mikrobe kot vaši starši, stari starši in prastarši. Vendar je vaš mikrobiom povsem edinstven.
Črevesni mikrobiom
Na splošno, ko govorimo o mikrobiomu, imamo v mislih črevesni mikrobiom (črevesno floro), zlasti tiste mikrobe, ki živijo v debelem črevesu, saj je tukaj populacija mikrobov največja, najbolj raziskana in verjetno najbolj vpliva na naše zdravje.
Število mikrobov v našem organizmu
Usta: milijarde
Želodec: nekaj
Tanko črevo: več milijard
Debelo črevo: bilijoni
Nekateri mikroorganizmi, ki sestavljajo naš mikrobiom, so škodljivi (patogeni, npr. bakterije, zaradi katerih zbolevamo), nekateri živijo v nas, vendar nam ne škodujejo (komenzalni), nekateri pa so za nas koristni (simbiotski). Pogovorno patogenim bakterijam pravimo 'slabe' bakterije in simbiotskim 'dobre' bakterije.
Kakšen vpliv ima mikrobiom na naše zdravje?
Že dolgo se zavedamo, da so mikrobi pomembni za naše dobro počutje, vendar smo šele pred kratkim začeli preučevati zapleteno mrežo interakcij med mikrobi in gostitelji ter med mikrobi, ki se pojavljajo v vseh delih človeškega telesa.
Daleč najbolj raziskan del človeškega mikrobioma je črevesna flora. Vemo, da bakterije v našem črevesju pomagajo pri predelavi in absorpciji hrane ter proizvodnji osnovnih hranil, zato je pomembno, da ga ohranjamo zdravega. Vendar so znanstveniki šele pred kratkim spoznali, kako lahko naš mikrobiom vpliva na odziv telesa na različna živila, farmacevtska zdravila in bolezni. Vpliva lahko na najrazličnejše zdravstvene težave, kot sta odziv telesa na kemoterapijo in verjetnost doživljanja določenih čustvenih stanj (3, 4).
Obstaja tudi povezava med zdravjem mikrobioma in verjetnostjo, da se bodo razvile kronične bolezni, vključno z artritisom, astmo, vnetnimi boleznimi, kot je sindrom razdražljivega črevesja, sladkorno boleznijo, težavami s srcem in ožiljem ter celo debelostjo (5, 6).
Mikrobiom vsakega človeka je drugačen - tudi pri enojajčnih dvojčkih. Študije z enojajčnima dvojčkoma so pokazale, da se telesa genetsko enakih ljudi zaradi razlik v mikrobiomih različno odzivajo na hrano, ki jo uživajo (7).
Iz študij dvojčkov je razvidno, da sta število mikrobov in raznolikost vrst v našem mikrobiju odvisna od genetike in dejavnikov okolja (8).
Porušena črevesna flora vodi v številne motnje
Stres, neredna in nezdrava prehrana, alkohol, antibiotiki, pomanjkanje gibanja in zdravega načina življenja povzročijo razrast patogenih (slabih) bakterij in upad koristnih (dobrih) bakterij. Porušena črevesna flora vodi v številne zdravstvene motnje kot so napihnjenost, vetrovi, driska, utrujenost, porušeno vaginalno črevesje in celo motnje v razpoloženju.
Porušeno črevesno floro si lahko povremo z zdravim načinom življenja in dodajanjem probiotičnih živil in dodatkov naši prehrani, ki bodo ponovno omogočili razrast dobrih bakterij.
Probiotiki v obliki prehranskih dopolnil so danes poznani kot najbolj zanesljiv način ohranjanja zdrave črevesne flore.
Temo probiotikov smo obširno raziskali v članku Kaj so probiotiki.
Viri:
1. Tschiesche, J. (2018). Gut Health & Probiotics: The Science Behind the Hype. Grub Street Publishers.
2. Sender R et al., “Revised Estimates for the Number of Human and Bacteria Cells in the Body,” PLoS ONE, p. 14(8): e1002533., 2016
3. Guthrie L. Gupta S. Daily J. & Kelly L. Effects of regulating intestinal microbiota on anxiety symptoms: A systematic review. npj Biofilms and Microbiomes. Volume 3, Article number: 27 (2017).
4. Yang B, Wei J, Ju P, et al Effects of regulating intestinal microbiota on anxiety symptoms: A systematic review. General Psychiatry 2019;32:e100056. doi: 10.1136/gpsych-2019-100056.
5. Tang WH, Kitai T, Hazen SL. Gut Microbiota in Cardiovascular Health and Disease. Circ Res. 2017;120(7):1183–1196. doi:10.1161/CIRCRESAHA.117.309715.
6. Ottosson F. et al. Connection Between BMI-Related Plasma Metabolite Profile and Gut Microbiota. J Clin Endocrinol Metab. 2018 Apr 1;103(4):1491-1501. doi: 10.1210/jc.2017-02114.
7. Turnbaugh PJ, Hamady M, Yatsunenko T, et al. A core gut microbiome in obese and lean twins. Nature. 2009;457(7228):480–484. doi:10.1038/nature07540.
8. Kawabata K, Yoshioka Y, Terao J. Role of Intestinal Microbiota in the Bioavailability and Physiological Functions of Dietary Polyphenols. Molecules. 2019 Jan 21;24(2). pii: E370. doi: 10.3390/molecules24020370
