Pomembnost vitamina D pri otrocih
Vitamin D je izjemno pomemben vitamin še posebej za nosečnice, doječe matere, dojenčke in otroke. Pomanjkanje vitamina D je še posebej izrazito pri teh skupinah in povezano z vrsto tveganj za zdravje. Dodajanje vitamina D k prehrani dojenčkov in otrok je zato ključnega pomena. V tem članku govorimo o znakih in simptomih pomanjkanja vitamina D pri otrocih, kateri otroci so še posebej dovzetni za pomanjkanje, koliko vitamina D na dan bi morali zaužiti dojenčki in otroci ter kateri vitamin D je za otroke najboljši.
Vitamin D je pomemben za zdravje kosti in mišic. Vitamin D pomaga telesu absorbirati kalcij in fosfat iz hrane, ki sta pomembna za zdrave in močne kosti. To pa ni edina najpomembnejša vloga vitamina D v telesu. V našem telesu namreč skoraj ni celice, ki ne bi imela receptorja za vitamin D, kar kaže, da je njegova vloga pomembna pri veliko večjem številu funkcij v telesu. Ena izmed pomembnih vlog vitamina D je krepitev imunskega sistema, pomanjkanje vitamina D pa je povezano tudi z drugimi zdravstvenimi težavami, vključno z večjim tveganjem za raka na črevesju, boleznimi srca, visokim krvnim tlakom, možgansko kapjo, težavami z odpornostjo (kako se telo bori proti okužbam) in avtoimunskimi boleznimi (vključno s sladkorno boleznijo).
Samo nekaj živil (nekatere vrste rib) naravno vsebuje vitamin D, zato je težko dobiti dovolj vitamina D samo s hrano. Največ vitamina D nastane v koži, ko je ta izpostavljena soncu.
Vir vitamina D
Vitamin D je v maščobah topen vitamin, ki nastaja v koži pod vplivom ultravijoličnih žarkov. V manjših količinah se pojavlja tudi v hrani in sicer kot vitamin D2 (ergokalciferol) in vitamin D3 (holekalciferol). Vitamin D2 najdemo v živilih rastlinskega izvora, predvsem v gobah in kvasovkah, medtem ko vitamin D3 najdemo v živilih živalskega izvora, kot so mastne ribe, olje iz jeter rib, nekaj pa tudi v jajcih in mesu.
Vitamin D postane v telesu aktiven šele z ustrezno pretvorbo v hormon, ki poteka najprej v jetrih in nato v ledvicah. Največ vitamina D v telesu nastane zaradi izpostavljenosti s soncem in ne s prehrano.
Koža pa ne more proizvesti vitamina D, če je prekrita z oblačili in zaščitena s kremo z zaščitnim faktorjem (zadošča že faktor 15). To pri otrocih drastično zmanjša sposobnost kože, da bi proizvedla vitamin D kar za 95 %. Enako velja za večino starejših ljudi.
Znanstveniki zato svetujejo, da ljudje, ki se večinoma zadržujejo v notranjih prostorih, nujno pa tudi vse nosečnice in doječe matere ter starejši od 65 let in vsi otroci med 6 meseci in 5 leti, poskrbijo za svoje potrebe po vitaminu D v obliki prehranskih dopolnil.
Znaki in simptomi pomanjkanja vitamina D
Veliko ljudi z nizko vsebnostjo vitamina D nima simptomov, vendar imajo nekateri otroci z nizko vsebnostjo vitamina D bolečine v kosteh in mišicah. Zelo nizka raven vitamina D lahko povzroči mehke kosti, kar pri otrocih povzroči rahitis, pri mladostnikih in odraslih pa stanje, imenovano osteomalacija. Rahitis se pojavi le med rastjo otrok - če ima otrok mehkejše kosti zaradi nizke vsebnosti vitamina D, se lahko kosti upognejo in povzročijo "sključene noge" ali "kolena" ter druge spremembe.
Nizka raven vitamina D lahko povzroči nizko raven kalcija, kar lahko pri otrocih povzroči mišične krče. Nizka vsebnost kalcija lahko povzroči tudi epileptične napade, zlasti pri majhnih otrocih.
Eden od pomembnih znakov pomanjkanja vitamina D je tudi slab imunski sistem in melanholija.
Več o simptomih pomanjkanja vitamina D smo zapisali v članku Pomanjkanje vitamina D.
Otroci s tveganjem za nizko vsebnost vitamina D
- Otroci z zelo temno kožo. Temna barva njihove kože (melanin) deluje kot naravna zaščita pred soncem in podaljša čas, ki ga potrebujejo na soncu, da se vitamin D tvori naravno.
- Otroci, katerih koža je redko izpostavljena soncu, npr. tisti, ki se zadržujejo v zaprtih prostorih ali nosijo pokrivna oblačila.
- Prezgodaj rojeni otroci.
- Dojenčki, pri katerih je prisoten eden ali več zgoraj navedenih dejavnikov tveganja. Materino mleko je najboljša hrana za dojenčke, vendar ne vsebuje veliko vitamina D. Otrok dobi začetno zalogo vitamina D od matere, zato je v nevarnosti, da bo imel premalo vitamina D, če ima mati premalo vitamina D.
- Otroci z boleznimi, ki vplivajo na to, kako telo absorbira in uravnava vitamin D, kot so bolezni jeter, ledvic, težave z absorpcijo hrane (npr. cistična fibroza, celiakija, vnetne črevesne bolezni) in nekatera zdravila (npr. nekatera zdravila za epilepsijo).
Koliko vitamina D na dan bi morali zaužiti otroci?
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je določila, da je varen dnevni vnos vitamina D za nosečnice in doječe matere 4.000 IE, za dojenčke (0-1 leta) do 1.000 IE in za otroke od 1.-10. leta starosti 2.000 IE.
Več o odmerjanju vitamina D, si lahko preberete v članku Vitamin D – vse kar morate vedeti.
Vitamin D za otroke
Pomanjkanje vitamina D je pri dojenčkih po vsem svetu pogosto, stopnja razširjenosti se giblje med 2,7 % in 45 % (1).
Pri dojenčkih, starih do 2 let, je tveganje za razvoj tega pomanjkanja večje, saj so običajno manj izpostavljeni sončni svetlobi kot odrasli.
Poleg tega izključno dojeni otroci, ki ne prejemajo dodatkov vitamina D, morda ne dobijo dovolj tega vitamina.
Da bi se izognili pomanjkanju vitamina D, EFSA priporoča, da dojenčki vsak dan dobijo dodatek do 1000 IE vitamina D, in sicer že v prvih dneh življenja.
Čeprav se razširjenost pomanjkanja vitamina D pri otrocih in mladostnikih razlikuje glede na geografsko regijo, študije ocenjujejo, da je stopnja razširjenosti približno 15 % pri otrocih, starih od 1 do 11 let, in 14 % pri otrocih in mladostnikih, starih od 12 do 19 let (2).
Pri otrocih in najstnikih s prekomerno telesno težo ali debelostjo je verjetnost pomanjkanja vitamina D veliko večja kot pri otrocih z zdravo telesno težo (2).
Better You je razvil prehransko dopolnilo vitamin D3 za otroke, ki je primerno od rojstva dalje, saj je posebej zasnovan za otroke, mlajše od 3 let. Nežna kombinacija kokosovega olja in vitamina D dostavlja ta vitalni vitamin neposredno v krvni obtok, tako da obide prebavni sistem. Drobne kapljice se hitro vpijejo v otrokova usta, kar zagotavlja boljši vnos hranil kot tablete ali kapsule. Vitamin D3 Better You za otroke je vegetarijanskega izvora, brez umetnih barvil in arom.
Tekoča oblika vitamina D3 Viridian za otroke je primerna za otroke nad 6. mesecem starosti in se nahaja v priročni embalaži – steklenički s kapalko. Ponuja 400 IE vitamina D v 0,5 ml. Izvor vitamina D3 je veganski, izvlečen iz lišajev. Za boljši okus je vsebini dodano malo naravnega pomarančnega olja, ki poskrbi za nežen priokus.
Vir:
(1) Almeida, Ane Cristina Fayão, et al. "Do all infants need vitamin D supplementation?." PloS one 13.4 (2018): e0195368.
(2) Fiamenghi, Verônica Indicatti, and Elza Daniel de Mello. "Vitamin D deficiency in children and adolescents with obesity: a meta-analysis." Jornal de Pediatria 97 (2021): 273-279.
(3) Rathi, Narendra, and Akanksha Rathi. "Vitamin D and child health in the 21st century." Indian pediatrics 48.8 (2011).
(4) Saraf, Rajneeta, et al. "Global summary of maternal and newborn vitamin D status–a systematic review." Maternal & child nutrition 12.4 (2016): 647-668.
(5) Lee, Joyce M., et al. "Vitamin D deficiency in a healthy group of mothers and newborn infants." Clinical pediatrics 46.1 (2007): 42-44.
(6) Viljakainen, Heli T., et al. "Maternal vitamin D status determines bone variables in the newborn." The Journal of Clinical Endocrinology & Metabolism 95.4 (2010): 1749-1757.
(7) Mailhot, Geneviève, and John H. White. "Vitamin D and immunity in infants and children." Nutrients 12.5 (2020): 1233.
(8) Gupta, Atul, et al. "Vitamin D and asthma in children." Paediatric respiratory reviews 13.4 (2012): 236-243.
(9) Casey, Catherine, David C. Slawson, and Lindsey R. Neal. "Vitamin D supplementation in infants, children, and adolescents." American family physician 81.6 (2010): 745-748.
(10) Madden, Kate, et al. "Vitamin D deficiency in critically ill children." Pediatrics 130.3 (2012): 421-428.
(11) Schroth, R. J., et al. "Vitamin D and dental caries in children." Journal of dental research 95.2 (2016): 173-179.
(12) Levin, Alon D., et al. "Vitamin D deficiency in children with inflammatory bowel disease." Digestive diseases and sciences 56 (2011): 830-836.
(13) Pappa, Helen M., et al. "Vitamin D status in children and young adults with inflammatory bowel disease." Pediatrics 118.5 (2006): 1950-1961.
