Je askorbinska kislina naravni vitamin C?
Vitamin C je znan tudi po svojem kemičnem imenu - askorbinska kislina. Zaradi tega pogosto prihaja do nesporazuma, da je askorbinska kislina, ki jo najdemo v prehranskih dopolnilih in industrijsko predelani hrani, enaka vitaminu C. Vendar temu ni tako. Askorbinska kislina je namreč sintetično pridelan, tako imenovan vitamin C, ampak v resnici ne gre povsem za vitamin C, ampak samo za njegov del. V tem članku bomo raziskali, kakšna je razlika med vitaminom C in askorbinsko kislino, ali je vseeno, katerega vzamemo, in kakšne posledice ima jemanje enega in drugega na naše telo in zdravje.
Zakaj potrebujemo vitamin C?
Vitamin C je v vodi topen esencialni vitamin, ki ga naše telo ne more proizvesti samo, zato ga moramo v zadostnih količinah užiti vsak dan, da ohranimo optimalno zdravje.
Vitamin C je ključnega pomena za ohranjanje zdravja. Potreben je za močne stene krvnih žil in delovanje nadledvične žleze. Potrebujemo ga za rast in obnovo tkiv v vseh delih telesa. Vitamin C pomaga telesu tvoriti kolagen, pomembno beljakovino, ki se uporablja za izgradnjo kože, hrustanca, kit, vezi in krvnih žil. Vitamin C je potreben za celjenje ran ter za obnovo in vzdrževanje kosti in zob. Prav tako pomaga telesu absorbirati železo.
Vitamin C je antioksidant, tako kot vitamin E, betakaroten in številna druga rastlinska hranila. Antioksidanti blokirajo nekatere poškodbe, ki jih povzročijo prosti radikali, snovi, ki poškodujejo DNK. Kopičenje prostih radikalov lahko sčasoma prispeva k procesu staranja in razvoju zdravstvenih stanj, kot so rak, bolezni srca in artritis.
Lahko bi še nadaljevali, saj je vitamin C potreben za več kot 300 presnovnih funkcij v telesu.
Vitamina C zato v svoji prehrani vsekakor ne smemo zanemariti, saj njegovo pomanjkanje vodi do resnih zdravstvenih težav in celo smrti. Več o tem si lahko preberete v članku: Kateri vitamin C izbrati za svoje potrebe?
Sintetični vitamin C je izoliran
Askorbinska kislina, ki jo najdemo v večini prehranskih dopolnil in industrijsko predelani hrani kot konzervans, je sintetično pridobljena kislina, ki je na splošno priznana kot nadomestek naravnega vitamina C, saj naj bi v telesu imela podoben učinek kot naravni vitamin C.
Sintetične snovi so umetno delo in jih v naravi ne najdemo. Kljub temu askorbinsko kislino (kot tudi druge sintetično pridobljene vitamine) še vedno označujejo kot "naravne", saj so se znanstveniki odločili, da so sintetični vitamini dovolj podobni svojim primerkom iz polnovrednih živil, da se lahko uporabljajo na enak način.
To je seveda zmota. Sintetični vitamini niso ustvarjeni na enak način kot naravni ter nimajo enakih spojin in enakega učinka.
Kako je nastala askorbinska kislina?
Že v tridesetih letih prejšnjega stoletja so iz majhnih rdečih paprik izolirali askorbinsko kislino. Poskus je prvi izvedel dr. Albert Szent-Gyorgyi, ki je za svoje delo prejel Nobelovo nagrado. Ugotovil je tudi, da je bila askorbinska kislina veliko bolj biološko dostopna in aktivna, ko je bila še v rdeči papriki.
Znanstveniki iz obdobja »boljše življenje s kemijo in znanostjo« (ki ga doživljamo zadnjih petdeset let) so se odločili, da bodo uporabili odkritja o vitaminu C in »izboljšali« naravo.
Najprej so ugotovili, da je pridobivanje askorbinske kisline iz naravnih živil, kot so rdeča paprika, zelje, brusnice, kosmulje ali jagode acerole, relativno drago. Askorbinsko kislino je mogoče ustvariti v laboratoriju veliko ceneje (in seveda veliko bolj donosno).
Znanstveniki so odkrili, da lahko uporabijo koruzni sirup, ga zmešajo s klorovodikovo kislino in pridobijo askorbinsko kislino. Koruza, ki jo uporabljajo v procesu, je danes večinoma gensko spremenjena in ne ekološko pridelana.
Leta kasneje so znanstveniki odkrili, kar je dr. Szent-Györgyi že odkril o askorbinski kislini, da ni tako učinkovita, če je ločena od polnovredne matrice. Zato so poskušali ugotoviti, kateri drugi dejavniki bi lahko bili v polnovredni hrani, zaradi katerih bi askorbinska kislina delovala bolje. Najprej so odkrili pomen bioflavonoidov, zato so ugotovili, kako jih sintetično proizvesti v laboratoriju, da bi jih dodali askorbinski kislini. Nato so ugotovili, da askorbinska kislina deluje bolje v obliki mineralnega askorbata, in raziskave so potekale v to smer. Zatem so prišli do spoznanja, da je v maščobi topna askorbinska kislina boljša, ker gre kot takšna neposredno v jetra v primerjavi z vodotopno askorbinsko kislino.
Če bi v telo vnesli 100 mg askorbinske kisline, bi se jo v nekaj urah vsaj 90 % izločilo z urinom. Če bi jo v telo vnesli 10-krat več bi to povzročilo 90-odstotno izgubo in hkrati drisko.
Tako so eksperimentirali in ugotovili, da če povežemo molekulo askorbinske kisline z drugo molekulo, recimo metabolitom, bo askorbinska kislina ostala v telesu dlje časa.
Danes obstaja široka paleta izdelkov z askorbinsko kislino in drugimi različnimi dodatki. Z vsemi temi raziskavami, časom, razmišljanjem in denarjem, vloženimi v ustvarjanje sintetičnega vitamina C, ostaja dejstvo, da se nobeden od njih ne more niti približati potencialom, ki jih ustvarja narava.
Študije so pokazale, da bo telo absorbiralo skoraj 100 % vitamina C, ki ga zaužijemo kot del polnovredne hrane, medtem ko se absorbira komaj 10 % askorbinske kisline.
Kako je sestavljen naravni vitamin C?
Naravni vitamin C je mogoče najti samo v polnovrednih živilih in prehranskih dopolnilih iz polnovredne hrane. Je manj predelan, bolj celovit, bolj aktiven, se lažje absorbira in je manj toksičen kot sintetični izolat.
Vitamin C v telesu ne deluje sam. Za delovanje potrebuje kofaktorje, ki tudi preprečujejo njegovo razgradnjo. Naravno prisoten vitamin C, ki ga najdemo v hrani, poleg drugih spojin in mineralov, vsebuje molekulo askorbinske kisline, vključno z rutinom, bioflavonoidi, K-faktorjem, J-faktorjem, P-faktorjem, tirozinazo (encim, ki vsebuje baker) in askorbinogenom. Te pomembne spojine najdemo v različnih količinah v najrazličnejših vrstah sadja in zelenjave. Če katera od teh spojin manjka, ni vitamina C in vitaminske aktivnosti. Da bi lahko prejeli polni vitamin in s tem vse koristi, ki jih prinaša, potrebujemo polnovredno hrano.
Askorbinska kislina pravzaprav ni celoten vitamin C, temveč jo lahko opišemo kot "antioksidantni ovoj", ki se pojavlja skupaj z drugimi deli vitamina C: flavonoidi, rutinom, encimom tirozinazo itd.
Najbolje je, da o vitaminih ne razmišljate kot o »stvari«, temveč o »dejavnosti«, ki za delovanje zahteva interakcijo številnih elementov.
Askorbinska kislina, ki je dodana predelani hrani, je le askorbinska kislina – brez vseh sočasnih dejavnikov vitamina C.
Sestava vitamina C iz polnovredne hrane:
Izogibajte se sintetičnim vitaminom
Izogibajte se sintetiki katerega koli vitamina. Ti so izdelani v laboratorijih z uporabo kemikalij in postopkov, ki so daleč stran od naravnega sveta.
Premogov katran, naftni stranski produkti, aceton, acetilen in hlapne kisline so značilne sestavine sintetičnih vitaminov. Rezultati niso takšni, kot jih naravno najdemo v hrani.
Naše telo teh spojin ne prepoznava v tolikšni meri kot naravne vitamine, obravnava jih celo kot toksine in zapravlja čas ter energijo za njihovo odstranjevanje. Čim pogosteje poiščite vitamine iz polnovrednih živil in izberite samo multivitamine, ki ne vsebujejo sintetike, zanašajte se na polnovredne rastlinske vire.
Stranski učinki uživanja sintetične askorbinske kisline
Ena od težav pri jemanju sintetične askorbinske kisline ali askorbatnih oblik mineralov je, da zavirajo ključni encim v telesu, znan kot feroksidaza. Dejavnost feroksidaze igra ključno vlogo pri naši regulaciji železa, zato lahko jemanje česar koli, kar zavira to pot, prispeva k disregulaciji železa v telesu.
Mnogi ljudje jemljejo velike odmerke sintetičnega vitamina C med sezono prehladov in gripe, v upanju, da bodo zmanjšali možnost, da zbolijo. Pa vendar so študije pokazale, da se z večanjem odmerka sintetičnega vitamina C absorpcija celo zmanjšuje. Še več, sintetične različice celo izničijo koristi naravnega vitamina C zaužitega s hrano.
Askorbinska kislina je bila povezana s poškodbami DNK in lahko dejansko poveča oksidacijo, namesto da bi jo preprečila.
Askorbinska kislina ubija tudi koristne bakterije v črevesju, ki pomagajo pri prebavi in se borijo proti nevarnejšim bakterijskim okužbam. Askorbinska kislina je prav tako v glavnem pridobljena iz gensko spremenjene koruze, ki povzroča mnogo težav.
Ima askorbinska kislina samo negativne učinke?
Pravzaprav ne. Askorbinska kislina je kljub sintetični obliki lahko koristna kadar je aplicirana neposredno v kri ali mišico ali v telo vnesena v obliki liposoma (na maščobo vezana askorbinska kislina). Presnova askorbinske kisline je namreč drugačna, če jo uživamo, kot pa prejmemo neposredno v mišico ali žilo.
Tak neposreden način je lahko koristen za bolnike s kroničnim pomanjkanjem vitamina C in pri srčno-žilnih obolenjih, raku, diabetesu in vrsti drugih bolezenskih stanj. Zdravljenja z visokimi odmerki vitamina C preko injekcij so klinično nadzorovana in predpisana s strani zdravnika.
Prehranski viri naravnega vitamina C
Vedno je bolje svoje zaloge vitamina C pridobiti na naravni način in poskrbeti za zadostitev dnevne potrebe po tem pomembnem vitaminu. Zakaj je vitamin C pomemben za naše zdravje, si preberite v članku: Kako vitamin C vpliva na naš imunski sistem?
Z vitaminom C bogato sadje in zelenjava so rdeča in rumena paprika, agrumi, kivi, temno listnata zelenjava, guava, zelišča, brokoli, papaja, jagode, breskve, paradižnik in celo krompir.
Top 5 živil, bogatih z vitaminom C
1. Acerola
To eksotično supersadje vsebuje 30-krat več vitamina C kot pomaranče! V študiji iz leta 2011 so znanstveniki primerjali vsebnost vitamina C v različnih vrstah sadja in ugotovili, da ekološko pridelana češnja acerola krepko premaga druge. Poleg visoke vsebnosti vitamina C je acerola odličen vir antioksidantov.
2. Camu Camu
Camu Camu je trpka jagoda iz amazonskega pragozda. To tropsko super sadje je najbolj znano po vsebnosti vitamina C, saj ga vsebuje več kot 2000 mg na 100 gramov! Poleg tega je camu camu bogat z antioksidanti in zagotavlja številne koristi za zdravje. Zaradi visoke vsebnosti hranil je postal priljubljena sestavina prehranskih dodatkov.
3. Amla
Amla ali indijska kosmulja je s hranili bogata jagoda, ki se pogosto uporablja v ajurvedski medicini. Amla je bogat vir antioksidantov, fenolov in vitamina C – vsebuje približno 600-700 mg na sadež. Zaradi kislega in trpkega okusa se pogosto prodaja v prahu in kapsulah.
4. Baobab
Baobab je afriški supersadež, bogat z vitaminom C, antioksidanti in drugimi hranili. Vsebuje 7-10-krat več vitamina C kot pomaranče, 6-krat več kalija kot banane in več kalcija kot kravje mleko!
5. Šipek
Šipek je majhen sadež, ki izhaja iz rastline vrtnice. Ti majhni, a mogočni sadeži so polni bistvenih hranil, zlasti vitamina C! Samo 6 plodov šipka zagotavlja 132 % PDV vitamina C.
Najboljši C vitamin
Ko kupujete vitamin C v obliki prehranskih dopolnil, poiščite prehranska dopolnila, ki vsebujejo polnovredna živila, kot vir vitamina C. Izogibajte pa se vitaminom, ki se končajo na -ate, kislina, hidroklorid ali HCL. To so visoko predelane sintetike, izdelane z jedkimi kislinami in nevarnimi kemikalijami.
Prehranska dopolnila Ogaenics so vsekakor paradni konj na področju naravnih in ekoloških vitaminov mineralov, maščob in drugih esencialnih dodatkov.
HEALTHY KICK vitamin C Ogaenics vsebuje naravno, ekološko pridelano indijsko kosmuljo (amlo). Plodovi amle so bogati z naravnim vitaminom C in vsebujejo več bioaktivnih fitokemikalij, med katerimi je večina polifenolov (elagična kislina, kebulična kislina, galna kislina, kebulaginska kislina, apeigenin, kvercetin, korilagin, luteolin itd.).
Vsebnost vitamina C v ekološkem prehranskem dopolnilu iz amle je vsaj 50 %, vsebnost tanina je vsaj 45 % in vsebnost flavonoidov je vsaj 10 %. V 480 mg bio sadeža amle je 240 mg vitamina C, kar pomeni 50% vitamina C in 50% sekundarnih pomožnih hranil, ki so unikat za vsako rastlino posebej in jih ne moremo poustvariti v laboratoriju. In ta celota – prvih 50 % in drugih 50 % je prehransko dopolnilo, primerno za človeka.
Ostala prehranska dopolnila z vitaminom C v Normi iz polnovredne hrane:
So recimo Camu Camu znamke Natural Earth, ki vsebuje le zmlet sadež Camu Camu in nič drugega!
Izvleček plodov šipka boste našli v prehranskem dopolnilu slovenske znamke Biostile.
Tablete Bio C Alfreda Vogla vsebujejo prašek iz soka acerole, prašek iz soka pasijonke, rakitovca, šipka, črnega ribeza in soka limone.
Vitamin C Cherry od Cytoplana vsebuje celo češnjo acerola v prahu, ki zagotavlja naravno prisotne flavonoide.
Bio vitamin C Compact GSE vsebuje acerolo v prahu ter izvleček amle.
Naravni kompleks vitamina C Naturtreu vsebuje izvleček plodov šipka, sok acerole v prahu ter izvleček sadeža Camu Camu.
Pobrskate po naši spletni trgovini in izberite najboljši vitamin C zase!
Besedilo pripravila:
Sintija Dibeh, certificirana prehranska svetovalka
VIRI:
1. Iqbal, Khalid, Alam Khan, and M. M. A. K. Khattak. "Biological significance of ascorbic acid (vitamin C) in human health-a review." Pakistan Journal of Nutrition 3.1 (2004): 5-13.
2. Weber, P., A. Bendich, and W. Schalch. "Vitamin C and human health--a review of recent data relevant to human requirements." International journal for vitamin and nutrition research. Internationale Zeitschrift fur Vitamin-und Ernahrungsforschung. Journal international de vitaminologie et de nutrition 66.1 (1996): 19-30.
3. Bsoul, Samer A., and Geza T. Terezhalmy. "Vitamin C in health and disease." J Contemp Dent Pract 5.2 (2004): 1-13.
4. Hughes, R. E., and P. R. Jones. "Natural and synthetic sources of vitamin C." Journal of the Science of Food and Agriculture 22.10 (1971): 551-552.
5. Hughes, R. E., and P. R. Jones. "Natural and synthetic sources of vitamin C." Journal of the Science of Food and Agriculture 22.10 (1971): 551-552.
6. Carr, Anitra C., and Margreet CM Vissers. "Synthetic or food-derived vitamin C—are they equally bioavailable?." Nutrients 5.11 (2013): 4284-4304.
7. Saini, Shweta, and Vinti Davar. "Impact of Different Treatments on Vitamin-C Content of Amla." International Indexed & Refereed Research Journal 43 (2013): 44.
